Med marcem in septembrom je 14 potrošniških organizacij, članic BEUC iz 12 držav, spremljalo približno 650 objav in videoposnetkov vplivnežev na družbenih omrežjih. Osredotočile so se na objave, povezane s hrano in hitro modo, ki sta za potrošnike posebej tvegana. Ugotovile so, da 67 odstotkov objav in zgodb, ki so jih spremljali v prehranskem sektorju, ni razkrilo partnerstva z blagovno znamko.
“Dokazi, zbrani iz objav vplivnežev na družbenih omrežjih s strani potrošniških organizacij po vsej Evropi, potrjujejo razširjenost prikritega oglaševanja in apeliranje na čustva za oblikovanje potrošniških preferenc in vedenja, zlasti med najmlajšimi,” so opozorili. To je po njihovem še posebej zaskrbljujoče v času, ko je vsak tretji otrok v Evropi čezmerno težek ali debel.
Odgovorni tako vplivneži kot blagovne znamke
Obstoječa pravila za obravnavo vplivnostnega marketinga tako po njihovem zgrešijo bistvo. “EU mora stopiti skupaj in uvesti jasna pravila, če želimo zaščititi potrošnike, zlasti najmlajše. Potrošniške organizacije so večkrat dokazale, da samoregulacija industrije ne ščiti otrok pred trženjem nezdrave hrane. Odgovornost ne bi smela biti le na vplivnežih, temveč tudi na blagovnih znamkah, ki jih najemajo, ter platformah, ki jim ponujajo prostor,” so poudarili.
Na vrhu lestvice najbolj spremljanih vplivnežev primorska vplivnica
“Vplivneži promocijo prehranskih izdelkov na družbenih omrežjih spretno prepletajo z vsebino, uporabniki pa z všečkanjem, deljenjem in sodelovanjem postanejo del oglaševalskega mehanizma. Otroci in mladostniki takšnih sporočil pogosto ne dojemajo kot oglaševanje, ampak kot iskreno priporočilo vzornika, kar neposredno vpliva na njihove prehranske izbire in navade,” je opisal vodja prehranskega oddelka v zvezi potrošnikov Matjaž Pirc.
Prepoved vplivnostnega marketinga za določene izdelke
Potrošniške organizacije za to odločevalcem priporočajo prepoved vplivnostnega marketinga za določene izdelke, denimo nezdravo hrano za otroke in čezmerno zadolženost, v aktu o digitalni pravičnosti, opredelitev pojma vplivnostni marketing v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah, vzpostavitev usklajenega standarda EU za razkrivanje oglaševanja s strani vplivnežev, uvedbo domneve, da se oseba šteje za vplivneža, če pogosto promovira izdelke ali storitve potrošnikom ter vzpostavitev skupne odgovornosti vplivnežev, njihovih agencij in blagovnih znamk v primeru kršitev potrošniške zakonodaje.
