Darilo, ki povezuje slovensko identiteto, vero in mojstrstvo rok, so slovenski škofje v petek predstavili v Spodnji Idriji, včeraj pa ga odnesli v Vatikan, kjer ga bodo papežu izročili 16. januarja.
Ideja, ki je zrasla iz slovenske tradicije
Zamisel o mašnem plašču z idrijsko čipko kot darilu papežu se je porodila na podlagi projekta iz leta 2024, ko so slovenske klekljarice ob 1500. letnici koprske škofije izdelale 60 mašnih plaščev z idrijsko čipko. Junija lani so škofje svojo željo po podobnem, a še bolj simbolno bogatem darilu sporočili tajniku koprske škofije Blažu Lapanji.
V projekt so nato stopili oblikovalka vzorcev za idrijsko čipko Petra Marinko Rus, piranski krojač Matej Peljhan in izkušena klekljarica Martina Lapanja iz Idrijskih Krnic. Po sedmih mesecih intenzivnega dela je nastalo darilo, ki združuje simboliko, zgodovino in sodobno oblikovanje.
Slovenska simbolika v čipki
Osrednji del sporočila je vtkan v idrijsko čipko. V njej se prepletajo starokrščanski simboli, odkriti na slovenskih tleh, kot sta kristogram iz 6. stoletja iz koprske stolnice in križ iz mozaikov emonske krstilnice iz 4. stoletja. Dodani so tudi simboli treh krščanskih kreposti – srce kot ljubezen, križ kot vera in sidro kot upanje.
Posebno mesto ima šest klekljanih rib, starodavnega krščanskega simbola, ki v tem primeru predstavljajo šest slovenskih škofij. Celota tako ne govori le o veri, temveč tudi o povezanosti, skupnosti in enotnosti slovenskega prostora.
Piranski pečat v kroju
Pomembno oblikovno noto projektu daje Matej Peljhan iz Pirana, ki je doslej izdelal že 66 mašnih plaščev. Za papežev plašč se je odločil za nekoliko drugačen pristop – osrednji sprednji del, kjer so razporejeni simboli, je namesto klasične ravne oblike zasnoval v obliki keliha.
Kot je pojasnil, ta oblika simbolno poteka od sidra na dnu (prizemljenost), preko keliha do mitre na vrhu, ki predstavlja krono. Posebno pozornost je namenil tudi barvam: izhodišče je bila umazano bela barva čipke, ki jo dopolnjuje zlato-bela kombinacija blaga – simbol veselja, slovesnosti in upanja novega začetka.
Peljhan poudarja, da je mitra vrhunec krojaškega dela in zahteva izjemno natančnost, saj mora združevati estetsko dovršenost in liturgično dostojanstvo.
Skoraj tisoč ur klekljanja
Izdelava idrijske čipke je bila zaupana Martini Lapanja, ki je večino čipk izdelala sama, proti koncu pa so ji na pomoč priskočile še klekljarice iz Idrije, Spodnje Idrije, Logatca in Žirov.
Skupaj je bilo za čipke porabljenih 979 ur dela, od tega jih je Martina opravila 754. Za mašni plašč je bilo potrebno zvezati kar 3698 klekljev, kar pomeni 1849 parov, čipka pa je zahtevala kar 242 začetkov in zaključkov – kar je za klekljarice izjemno zahteven proces. Zaradi velikosti vzorcev je bilo treba izdelati tudi posebno, večjo blazino za klekljanje.
Darilo, ki govori o Sloveniji
Oblikovalka Petra Marinko Rus poudarja, da je bil njen cilj ustvariti vzorce, ki bodo hkrati globoko krščanski in izrazito slovenski. »To je darilo slovenskih škofov in slovenskih vernikov. V čipki morajo biti simboli, ki nas kot narod povezujejo in govorijo o enotnosti,« je pojasnila.
Mašni plašč, mitra in štola so zloženi v posebne darilne škatle, ki jih bodo izročili papežu kot dar slovenske cerkve – in kot tiha, a močna zgodba o znanju, predanosti in ustvarjalnosti ljudi iz različnih koncev Slovenije. Tudi iz Pirana.
