Spomladi leta 2024 se je v sodelovanju Narodnega parka Brioni in Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze Jurja Dobrile v Pulju začelo arheološko raziskovanje bronastodobnega tumula na Vrhu Kosir (Rankun) na otoku Veli Brioni. Izkopavanja so potekala od marca do aprila in so se zaključila z odkritjem celotnega človeškega okostja, ki je bilo z metodo C14 datirano v sredino 14. stoletja – več kot 3000 let po izgradnji tumulskega groba, v katerega je bil pokopan. Takšen tip pokopa v arheologiji imenujejo sekundarni pokop.
Marca 2025 so se arheologi vrnili na Vrh Kosir, da bi zaključili raziskave. Cilj je bil ugotoviti, ali se pod kamenjem tega starodavnega grobnega nasipa skrivajo še človeški ostanki. Poleg omenjenega okostja so namreč na nasprotni strani tumula našli tudi ločeno človeško čeljust ter vrsto drobnih kosti, raztresenih po najdišču. Možnost, da bi vse te kosti pripadale istemu posamezniku, je bila izključena, saj so skupno odkrili več kot 50 človeških zob.
Kot piše Veseljko Bašič, arheologijo pogosto primerjajo s forenzično znanostjo. Arheološko izkopavanje ni zgolj grobo odstranjevanje sedimenta, ki se je stoletja nabiral nad ruševinami, temveč natančno, detektivsko zbiranje dokazov. Z poseganjem v zemljo segajo v vse globlje plasti preteklosti. Gre za destruktivno dejanje, pri katerem je arheološki kontekst nepovratno uničen, zato je ključnega pomena, da se najdbe skrbno zberejo in da je vsak korak podrobno dokumentiran.
Žal metodologija raziskovanja ni bila vedno tako temeljita. Ko so bila prva arheološka izkopavanja na Vrhu Kosir izvedena pred več kot stoletjem, nekateri podatki, ključni za poznejšo interpretacijo najdišča, niso bili zabeleženi. Tumul je sestavljen iz treh osnovnih delov: groba (včasih zidanega, v tem primeru pa oblikovanega iz težkih kamnitih plošč s pokrovom), suhozidnega venca, ki ga obdaja (tu s premerom sedem metrov), ter plašča (kamnite gomile, ki izstopa v krajini in prekriva venec in grob, na Vrhu Kosir pa je ni več).
Izvorna raziskava ne vsebuje nobenih podatkov o stanju tumula ob odkritju. Tako strokovnjaki ne vedo, ali je bil plašč takrat še ohranjen in odstranjen med izkopavanjem ali pa je bil uničen že prej. Prav tako ni jasno, ali je razpoka v severozahodnem delu venca obstajala že ob odkritju ali je nastala kasneje.
Več kot tri tisočletja loči prvega in zadnjega človeka, pokopanega na Vrhu Kosir. V tem času so brionsko otočje naseljevala številna ljudstva: Rimljani, Goti, Bizantinci, Karolingi, Slovani, Benečani … Nemogoče je vedeti, kaj so si mislili o tumulu, ki dominira nad gričem na otoku, ki ga danes imenujemo Veliki Brion. Za koga so verjeli, da je tam pokopan … in zakaj so se odločili svoje mrtve naknadno pokopati prav na tem odmaknjenem in težko dostopnem kraju? Odgovori na nekatera vprašanja ostajajo še vedno zunaj dosega arheologije, piše Bašič.
