Najbolj čustveni trenutki dokumentarca so povezani s smrtjo njene matere Amalije Knavs, ki je umrla januarja 2024. Melania Trump žalost opisuje kot vseobsegajočo in pravi, da je bila njena mati »najbogatejša nit njenega življenja«. Prav bolečina ob izgubi razkrije redko videno ranljivost nekdanje manekenke iz Sevnice, ki sicer velja za eno najbolj zadržanih prvih dam v ameriški zgodovini.
V filmu se spominja, kako je 9. januarja lani – na obletnico materine smrti – v Washingtonu sedela v Narodni katedrali ob pogrebu nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja. Čeprav je bila tam zaradi državnega protokola, priznava, da so bile njene misli ves čas pri materi. Po pogrebu se je takoj odpravila v newyorško katedralo sv. Patrika, kjer je prižgala svečo v njen spomin. Donald Trump v dokumentarcu prizna, da je žena materino smrt zelo težko prenesla.
Med urniki Bele hiše, predsednika in zasebnega življenja
Dokumentarec se dotika tudi vloge prve dame, ki jo Melania Trump opisuje kot strogo strukturirano in polno javnih obveznosti. Pravi, da prinaša manj zasebnosti in tihih trenutkov, zato mora ostati »mentalno močna«. Ob tem se le bežno dotakne političnih pretresov predsedniških volitev leta 2024 in naporne kampanje svojega moža, pri čemer se izogiba osebni politični analizi.
Namesto tega večkrat poudari podporo Donaldu Trumpu. V govoru iz ozadja pravi, da je bil njen mož v zadnjih letih deležen izjemnih krivic, ter dodaja, da je nanj zelo ponosna. Svoje delo opisuje kot nenehno usklajevanje vlog – med urnikom Bele hiše, predsednika in lastnim zasebnim življenjem – ter kot ravnotežje med vlogo žene, matere, hčere in prijateljice.
Zasebno plat Melanie Trump razkrivajo tudi odnosi z njenim ožjim krogom. Med najtesnejšimi sta dolgoletni stilist Hervé Pierre in francoska prva dama Brigitte Macron. Dokumentarec pokaže njuno sodelovanje pri oblikovanju njenih oblačil ter pogovore z Macronovo o skupnih skrbeh glede duševnega zdravja mladih in vpliva družbenih omrežij.
V filmu skorajda ni videti širše družine Trump. Njeni pastorki se pojavijo le bežno, medtem ko o sinu Barronu govori toplo, a ta očitno beži pred pozornostjo kamer. »Zelo pomembno je, da živi življenje, kakršno si želi,« poudari.
Dokumentarec, ki je premiero doživel 30. januarja, tako ne prinaša političnih razkritij, temveč ponuja predvsem osebni portret ženske, ki stoji ob eni najbolj polarizirajočih osebnosti sodobne ameriške politike – in ki se hkrati sooča z lastno izgubo, pričakovanji javnosti ter omejitvami, ki jih prinaša življenje na svetovnem odru.
