Razmerja med strankami so izjemno tesna, politični prostor pa ostaja razdeljen med levi in desni blok, kažejo rezultati raziskave.
Skupni seštevek treh desnosredinskih list (SDS, NSi in Demokrati) trenutno presega rezultat štirih levosredinskih strank (Svoboda, SD, Levica in Prerod), vendar razmerje 45 proti 43 ne zagotavlja absolutne večine, saj je za to potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Napoved ni enaka volitvam
Kot poudarja direktorica inštituta Mediana Janja Božič Marolt, je napovedovanje parlamentarne sestave sedem tednov pred volitvami nehvaležno. “Mandate bodo 22. marca podelili volivci. Lahko pa na podlagi trenutnih podatkov pripravimo različne scenarije,” pojasnjuje.
Raziskovalci so oblikovali dva modela: prvega na podlagi vseh opredeljenih volivcev in drugega na osnovi tistih, ki napovedujejo skoraj gotovo udeležbo. Pri tem opozarjajo, da se z zoževanjem vzorca povečuje občutljivost rezultatov — že en sam odgovor lahko vpliva tako na število strank v parlamentu kot tudi na razdelitev sedežev.
Posebej izstopa dejstvo, da so trenutno najbolj odločeni podporniki parlamentarnih strank, predvsem SDS. Nasprotno pa se volivci Preroda, Demokratov Anžeta Logarja in stranke Vladimirja Prebiliča pogosto odločajo šele tik pred volitvami. Božič Maroltova ob tem dodaja, da se javnomnenjski rezultati ne spreminjajo sami od sebe – spreminjajo se stališča ljudi.
Podpora vladi Roberta Goloba je proti koncu mandata rahlo narasla: delo ministrske ekipe podpira skoraj 37 odstotkov vprašanih, kar je najvišja vrednost v zadnjih dveh letih. Kljub temu aktualni oblasti še vedno nasprotuje več kot polovica volivcev, približno desetina pa ostaja neopredeljena.
Med strankami je SDS občutno povečala prednost pred Svobodo. Če bi bile volitve danes, bi stranko Janeza Janše podprlo skoraj 22 odstotkov vprašanih, Svobodo pa slabih 15. Tretji ostajajo socialni demokrati, sledijo Levica z Vesno ter Demokrati, ki imajo primerljivo podporo.
Za njimi se uvršča koalicija NSi, SLS in Fokus, nato Pirati, Resnica, Prerod in SNS. Delež neopredeljenih se je sicer nekoliko zmanjšal, a ostaja visok: več kot 15 odstotkov anketiranih še ne ve, komu bi namenili glas.
Na lestvici priljubljenosti politikov ostaja na vrhu predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je prehitela Matjaža Hana. Najbolje ocenjeni politik z desnice je Anže Logar na petem mestu. Premier Robert Golob je približno na sredini lestvice, Janez Janša pa šestnajsti. Na dnu ostajata Miha Kordiš in Zoran Stevanović.
Če upoštevamo vse opredeljene volivce, bi SDS osvojila 29 mandatov, Svoboda pa 20. Socialni demokrati in Levica z Vesno bi dobili po osem sedežev, Demokrati ter lista NSi–SLS–Fokus po sedem. V parlament bi se lahko prebili tudi Pirati in Resnica.
Če pa upoštevamo le volivce, ki napovedujejo gotovo ali verjetno udeležbo, bi se število strank v državnem zboru zmanjšalo na sedem. SDS bi imela 30 poslancev, Svoboda 24, SD in NSi po osem, Demokrati in Levica po sedem, Prerod pa štiri mandate.
