Gre za evropsko uredbo, sprejeto leta 2024, ki se začne uporabljati 19. maja letos, njen namen pa je omejiti sivo ekonomijo in narediti trg preglednejši, piše Glas Istre. Ministrstvo za turizem in šport napoveduje, da bo uredba prenesena v hrvaško zakonodajo z novim zakonom o gostinski dejavnosti, o katerem naj bi javnost razpravljala v prvi polovici letošnjega leta. Sistem bo veljal izključno za družinske nastanitve, oglaševane prek spletnih turističnih agencij (OTA – Online Travel Agency), medtem ko hoteli, kampi in hostli za zdaj ostajajo zunaj tega režima.
V času, ko se v Evropi zaostrujejo pravila, številke kažejo, kako močno so platforme vmes preoblikovale evropski turizem. Če pogledamo samo tretje četrtletje, torej vrhunec sezone, je bilo leta 2018 prek njih ustvarjenih približno 200 milijonov prenočitev. Lani jih je bilo skoraj 400 milijonov – kar pomeni, da se je promet v sedmih letih podvojil. Leta 2023 je bilo zabeleženih 310 milijonov prenočitev, leta 2024 pa 266 milijonov. Edini resnejši padec se je zgodil leta 2020 zaradi pandemije, nato pa je sledilo močno okrevanje. Samo v zadnjih dveh letih je bilo po navedbah časnika prek platform v treh poletnih mesecih – od julija do septembra – rezerviranih kar 90 milijonov turističnih prenočitev več.
Lani so rezervacije nastanitev prek Airbnba, Bookinga in Expedie dobesedno »eksplodirale«. Po podatkih Eurostata so med julijem in septembrom 2025 gostje v Evropski uniji na ta način rezervirali kar 398 milijonov prenočitev – 8,7 odstotka več kot leto prej in kar 28 odstotkov več kot poleti 2023. Največjo rast so zabeležili julija (10 odstotkov), avgust in september pa sta sledila z osemodstotno rastjo.
Po regijah se je hrvaška obala znova uvrstila med vodilne evropske turistične destinacije: jadranska Hrvaška se je z 9,6 milijona prenočitev znašla takoj za najmočnejšo evropsko regijo Andaluzijo, ki je v družinskih nastanitvah, rezerviranih prek spletnih platform, zabeležila 13,3 milijona prenočitev. Tretje mesto je zasedla pariška regija Île-de-France.
Na ravni celotne države je Hrvaška kljub temu, da je v vrhuncu lanske sezone – v tretjem četrtletju – drugo leto zapored zabeležila padec turističnih prihodkov in nato še zmanjšanje števila postelj v družinskih nastanitvah, z 28 milijoni prenočitev med julijem in septembrom zasedla visoko peto mesto – pred Portugalsko (21 milijonov) in Poljsko (17 milijonov) ter daleč pred Avstrijo (7,7 milijona). Po ustvarjenem prometu je za Hrvaško zaostala tudi njena najpomembnejša izvorna turistična država – Nemčija. Nemški najemodajalci so v poletnih mesecih ustvarili pet milijonov prenočitev manj kot Hrvaška. Ta razmeroma majhna razlika lahko nakazuje na opozorila turističnih strokovnjakov, da so Nemci zaradi krize pogosteje dopustovali doma. Na ravni držav so vodile Francija (88 milijonov prenočitev), Španija (73 milijonov), Italija (58 milijonov) in Grčija (29 milijonov).
Kljub velikem obsegu prometa Hrvaška izstopa po pomembnem kazalniku: rast je občutno počasnejša kot v večini drugih držav. Med julijem in septembrom se je število prenočitev v hrvaških družinskih nastanitvah prek platform povečalo za 7,6 odstotka. Počasnejšo rast so imele le Belgija, Bolgarija, Italija, Litva, Nizozemska, Avstrija in Romunija. Medtem so Malta, Ciper, Švedska, Grčija in Latvija beležile dvomestne stopnje rasti, močno pa so rasle tudi Nemčija, Danska, Slovenija, Irska in Finska. Po pospešenem tempu rasti znova prednjači Malta, kjer so zabeležili kar 24 odstotkov več prenočitev v kratkoročnem najemu kot leto prej.
Večja pooblastila pri prisilni izterjavi turistične takse
Nova zakonska rešitev, ki jo napoveduje Ministrstvo za turizem in šport, naj bi prinesla tudi spremembe pri nadzoru pobiranja turistične takse, ki jo – praviloma pavšalno – plačujejo tudi zasebni najemodajalci, zavezanci pa so tudi lastniki počitniških hiš. Napovedi pravijo, da bodo turistične skupnosti dobile večja pooblastila za prisilno izterjavo ter bodo lahko same sprožale izvršilne postopke proti dolžnikom. Obračun, pobiranje in začetek izvršb so sicer trenutno v pristojnosti državnega inšpektorata.
