Mnogi Izolani in Istrani se je spominjajo kot predane pedagoginje na Osnovni šoli Vojke Šmuc Izola, kjer je poučevala razredni pouk, vodila podaljšano bivanje in bila mentorica dramskega krožka. S svojo toplino, potrpežljivostjo in ustvarjalnostjo je pustila močan pečat pri številnih učencih, ki so pod njenim vodstvom odkrivali znanje, umetnost in samozavest.
Pomemben del njenega življenja je bila tudi glasba. Vrsto let je prepevala v Ansamblu Ottavia Brajka, enem prvih primorskih ansamblov z diatonično harmoniko. Na odru je nastopala ob Ottaviu Brajku ter svojem soprogu Ivanu Bizjaku – Giovaninu, ki je med glasbenimi nastopi skrbel za zabavne in sproščene trenutke. Skupaj so ustvarjali glasbene zgodbe, ki so razveseljevale občinstvo in soustvarjale kulturni utrip primorskega prostora.
Nadja Bizjak bo ostala v spominu kot oseba, ki je znala povezovati ljudi – v učilnici, na odru in v vsakdanjem življenju. Njena predanost delu z otroki ter ljubezen do glasbe sta zaznamovali številne generacije in pustili trajen pečat v lokalnem okolju.
Svojcem, prijateljem, nekdanjim učencem ter vsem, ki so jo imeli radi, izrekamo iskreno sožalje.
