Finančno izgubo zaradi spletne prevare, kot so nakup v lažni spletni trgovini ali poskusi goljufij prek lažne e-pošte (phishing), je utrpelo štiri odstotke mladih, starih med 16 in 24 let, ter trije odstotki ali 46.000 prebivalcev. Zlorabo osebnih podatkov, denimo vdor v uporabniški račun na družbenih medijih ali krajo identitete, so utrpeli trije odstotki mladih, ter dva odstotka prebivalcev. Finančno izgubo zaradi izsiljevalskega virusa, pri katerem je bilo za njihovo dešifriranje treba plačati odkupnino, pa sta imela dva odstotka mladih, ter odstotek prebivalstva, navaja Surs.
Internet je sicer v prvem četrtletju 2025 v Sloveniji uporabljalo 92 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let, kar je za dve odstotni točki manj kot v EU, med mladimi pa vsi, kar je bilo za odstotno točko več kot v EU. Prav tako so ga skoraj vsi (97 odstotkov) uporabljali večkrat na dan. Mladi so do interneta najpogosteje dostopali prek mobilnega ali pametnega telefona.
Pomemben del varne uporabe interneta so ustrezna znanja in zavedanje o digitalnih sledeh, ki jih uporabniki puščajo na spletu, so še navedli pri Sursu. Lani je med mladimi imela približno tretjina (34 odstotkov) zelo dobre digitalne veščine, kar je za deset odstotnih točk manj od povprečja EU. Enak delež jih je imel osnovne digitalne veščine, kar je bilo podobno povprečju EU (32 odstotkov). Pomanjkljive veščine je imelo 27 odstotkov, kar je za 11 odstotnih točk več mladih kot v EU. Deleža tistih s skromnimi in zelo skromnimi veščinami pa sta bila primerljiva povprečju EU.
Med mladimi, ki so poročali o težavah pri uporabi spleta, jih je 81 odstotkov te rešilo ali poskušalo to storiti samostojno, 30 odstotkov jih je težave rešilo s pomočjo druge osebe, 11 odstotkov pa teh ni skušalo rešiti.
Sicer informacije o izdelkih ali storitvah na spletu poišče devet od desetih mladih. Poleg osnovnih je skoraj polovica mladih (46 odstotkov) brskalo tudi za informacijami o varnosti oz. morebitnih stranskih učinkih izdelkov, denimo o zdravstvenih tveganjih ali sestavi izdelka (v EU je bilo takih 36 odstotkov).
Družbene medije (Facebook, Instagram, TikTok ipd.) je uporabljalo 93 odstotkov mladih, kar je za tri odstotne točke nad povprečjem EU. Enak delež mladih v Sloveniji in EU pa je pošiljal sporočila prek programov, kot so Viber, WhatsApp, Messenger in Snapchat.
Vsi mladi so že kdaj odprli uporabniški račun na družbenih medijih ali za uporabo različnih storitev, za poslušanje glasbe ali nakupovanje (v EU 80 odstotkov). V lanskem prvem četrtletju jih je skoraj četrtina (24 odstotkov) ta račun poskušala izbrisati ali zapreti. Pri tem se jih je šest odstotkov srečalo z različnimi težavami, kot je zapleten ali dolgotrajen postopek brisanja računa, navaja Surs.
Pri spletnem nakupovanju je imela več kot četrtina (27 odstotkov) mladih e-kupcev različne težave; v EU je bilo takih 38 odstotkov. Največ (12 odstotkov) jih je kupljene izdelke prejelo pozneje, desetina jih je poročala o težavah pri naročanju izdelkov iz tujine, ker spletni prodajalec ni sprejemal naročil iz Slovenije, enak delež jih je imel težave pri uporabi spletne strani.
