Saj poznate tisto: bilo je bolje, ko je bilo slabše. Dovolj je stalnega pogleda v preteklost, obtoževanja in iskanja krivcev. Ali res ne zmoremo pogleda v prihodnja desetletja – vsaj eno? Ali res tečemo na štiri leta? Zato sem pred tednom dni ob nastopu v Državnem svetu predstavil del svojega pogleda na zdravstveni sistem čez desetletje. Izpostavil sem potrebo po proaktivnem preboju s povezovanjem. Postavitev novega kliničnega centra seveda pozdravljam, vendar nikakor v Ljubljani. Ta voz je odpeljal pred dvema desetletjema, ko ga je takratna opozicija (nekateri akterji so danes vplivneži) uspela izbrisati s seznama evropskih projektov. Tretji klinični center mora biti zgrajen na Obali. Pozdravljam poslansko pobudo za ustanovitev delovne skupine, ki bi začela proces ustanovitve UKC Primorska. Gre za razumno nadaljevanje procesa vzpostavitve enovitega magistrskega študijskega programa medicine na Univerzi na Primorskem. Prepletenost univerze in regionalnih bolnišnic na medicinskem, raziskovalnem in inovacijskem področju bi bila v korist prebivalcev širše regije.
Pri tem poudarjam, da mora biti UKC Primorska zgrajen na novo, ne pa nadgrajen na obstoječih bolnišnicah v obalnih občinah. Glede na časovno dinamiko izgradnje bo mogoče zagotoviti tudi ustrezno vsebinsko in kadrovsko zasedbo novega centra. Ne skrbite, Ljubljana – in z njo Slovenija – potrebuje nov kvartarni center: center znanja in razvoja novih tehnologij, zdravljenj in zdravil. Prostor združevanja zdravljenja in znanstvenih raziskav, razvoja novih terapij in medicinskih tehnologij, kliničnih raziskav ter inovativnih pristopov k zdravljenju. Nadaljevanje povezovanja z univerzami, inštituti in mednarodnimi centri. Idejo prepuščam odločevalcem – ne obnašajte se ljubosumno, ker je niste prvi izrekli. Sam sem jo spoznal v državah EU; ideja ni moja! Skratka, v prihodnje bo nujno povezovanje v vseh smereh: z naravoslovnimi, tehnološkimi in družboslovnimi znanostmi. Zdravstveni sistem mora biti odprt za izzive prihodnosti – genomiko, personalizirano medicino – ter za nadaljnjo nadgradnjo integrirane obravnave na področju onkologije in srčno-žilnih bolezni, kjer sta obolevnost in smrtnost največji. V študijske programe moramo umestiti nove izobraževalne programe za življenjske analitike in svetovalce, etike umetne inteligence, upravljavce in statistike velikih podatkov. Potrebovali bomo zdravstvene tehnike robotike, digitalne terapevte in koordinatorje zdravstvenih storitev.
Seznam je dolg – in z odlašanjem odločitev samo raste. Prav zaradi nujnega ohranjanja človečnosti in prepotrebnega človeškega stika v zdravstvu je izjemnega pomena strateška in dolgoročno premišljena nadgradnja tehnologije, robotike, telemedicine in umetne inteligence. Skratka: odprtost, interdisciplinarnost in povezovanje za ohranitev družbene biti ter dolgoživost posameznikov.
