Zaostrene razmere na Bližnjem vzhodu že vplivajo na svetovne energetske trge, vendar je oskrba Slovenije z nafto in zemeljskim plinom za zdaj nemotena. Tako sta v izjavi za javnost poudarila minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Oskrba poteka brez motenj
Minister Kumer je pojasnil, da fizična dobava nafte in zemeljskega plina na evropskem in slovenskem trgu trenutno poteka brez prekinitev. Tudi kratkoročno motenj ne pričakujejo, vendar je nadaljnji razvoj dogodkov odvisen od stopnjevanja in trajanja konflikta.
Ob tem je opozoril, da so se cene na energetskih trgih že odzvale. Predvsem fosilni energenti so se podražili, saj so globalni trgi med seboj tesno povezani. V prihodnjem 14-dnevnem ciklu prilagajanja cen naftnih derivatov se po njegovih besedah pričakuje nekoliko višja tržna cena, a vlada razpolaga z mehanizmi, s katerimi lahko ublaži vpliv na končne potrošnike, tudi prek trošarinske politike.
Zaloge za več kot tri mesece
Minister Han je poudaril, da Slovenija že od začetka zaostrovanja razmer redno spremlja stanje na trgih. Trenutno je dobava nafte zagotovljena vsaj za naslednjih 14 dni, pri čemer ne pričakujejo nobenih izpadov.
Slovenija ima po njegovih navedbah na voljo približno 700 milijonov litrov naftnih derivatov iz državnih rezerv, kar zadostuje za približno 103 dni povprečne porabe. Sproščanje rezerv je urejeno z zakonom in se aktivira le ob dejanskih motnjah v dobavi, ne pa ob cenovnih nihanjih.
Han je ob tem poudaril, da razlogov za paniko ni, saj gre trenutno predvsem za tržne odzive in ne za fizične prekinitve dobav.
Ključna vloga Hormuške ožine
Razmere na energetskih trgih so se zaostrile po napadih in povračilnih ukrepih na Bližnjem vzhodu, kar je povzročilo motnje v pomorskem prometu skozi Hormuško ožino – eno ključnih energetskih prometnic na svetu. Skozi to strateško območje potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Cene nafte so ob začetku tedna poskočile za več kot šest odstotkov, cene zemeljskega plina v Evropi pa so se zvišale za več kot 30 odstotkov. Na nizozemskem vozlišču TTF so terminske pogodbe za dobavo plina dosegle okoli 55 evrov za megavatno uro, kar je najvišja raven po koncu januarja.
Bruselj: Trenutno oskrba ni ogrožena
Tudi Evropska komisija za zdaj ne zaznava neposredne nevarnosti za dobavo energentov v EU. Podzemna skladišča plina so približno 30-odstotno zapolnjena, zato izredni ukrepi trenutno niso predvideni. V Bruslju so napovedali tesno usklajevanje med državami članicami in po potrebi sklic strokovnih skupin za spremljanje razmer na trgu nafte in plina.
Minister Kumer je poudaril, da je ključno enotno delovanje Evropske unije, podobno kot v času energetske krize leta 2022, ko so bili vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti trga.
Mirno, a previdno
Oba ministra sta poudarila, da Slovenija razpolaga z zadostnimi zalogami energentov in da kratkoročno ni pričakovati motenj v oskrbi. Hkrati pa ostajata previdna glede nadaljnjega razvoja dogodkov na mednarodnem prizorišču.
Kot sta poudarila, je stabilnost energetskih trgov tesno povezana z razmerami v svetu, zato si želita čimprejšnje umiritve konflikta, ki bi omogočila normalizacijo gospodarskih tokov in umiritev cen.
