Ameriški senat zavrnil resolucijo o ustavitvi vojne proti Iranu

Ameriški senat je zavrnil predlog resolucije, ki bi administraciji predsednika Donalda Trumpa naložila, da prekine vojaške operacije proti Iranu, dokler za to ne dobi odobritve kongresa. Odločitev prihaja v času, ko se ameriško-izraelski napadi na Iran nadaljujejo že šesti dan.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Resolucijo o vojnih pooblastilih sta predlagala demokratski senator Tim Kaine in republikanec Rand Paul. Med republikanci je Paul ostal edini, ki je predlog podprl, medtem ko se je republikancem pri nasprotovanju pridružil tudi demokrat John Fetterman. Zavrnjena resolucija v praksi pomeni, da ima Trump politični manevrski prostor za nadaljevanje vojaških operacij.

Pred glasovanjem je v senatu potekala razprava, v kateri so senatorji iz obeh strank predstavili svoja stališča do vojne. Ta lahko vplivajo tudi na njihove možnosti na novembrskih volitvah, odvisno od nadaljnjega razvoja konflikta. Javnomnenjske raziskave kažejo, da vojna med Američani nima večinske podpore, vendar ji po anketah televizije Fox in portala Politico nasprotuje približno polovica vprašanih. V ZDA sicer pogosto velja, da državljani ob začetku vojaških spopadov vsaj začasno podprejo predsednika.

Podobno resolucijo so v predstavniškem domu kongresa predlagali demokrat Ro Khanna in republikanec Tom Massie. Po glasovanju v senatu je Massie poudaril, da bi moral predsednik predstavniškega doma Mike Johnson, če kongres podpira vojno, omogočiti glasovanje o njeni uradni razglasitvi. Tudi če bi predstavniški dom resolucijo sprejel, bi bila po zavrnitvi v senatu predvsem simbolična izjava poslancev.

Napadi na Iran in Libanon se nadaljujejo

Medtem se napadi na Iran nadaljujejo. Iz različnih delov države, tudi iz Teherana, poročajo o eksplozijah, saj ZDA in Izrael nadaljujeta vojaške operacije.

Ameriška vojska je sporočila, da še naprej uničuje iranske zmogljivosti za mobilno izstreljevanje raket. “Poiščemo grožnje in jih uničujemo s smrtonosno natančnostjo,” je na družbenem omrežju X zapisalo centralno poveljstvo ameriške vojske in ob tem objavilo posnetke napadov na mobilne izstrelitvene sisteme.

Izrael je hkrati okrepil napade na Bejrut in jug Libanona, kjer naj bi bili tarče položaji in pripadniki proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah. To se je po navedbah Izraela odzvalo na sobotni uboj iranskega vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja z obstreljevanjem izraelskega ozemlja.

Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da je izvedla nov val napadov na Izrael in ameriške cilje na Bližnjem vzhodu.

Zaostrovanje konflikta ima tudi širše posledice. Zaradi zaprtja zračnega prostora in odpovedanih letov je v državah Bližnjega vzhoda obtičalo več deset tisoč turistov, ki se skušajo vrniti domov, vendar se pri tem soočajo z velikimi logističnimi težavami. Letala s Slovenskimi potniki so medtem včeraj že priletela v domovino.

Solze, objemi in olajšanje: prvi Slovenci z Bližnjega vzhoda prispeli na Brnik (video)