Pripravite se na krajšo noč s sobote, 28. marca na nedeljo, 29. marca 2026. Točno ob 2. uri zjutraj se ure premaknejo za eno uro naprej, na 3. uro. To pomeni, da bodo jutra začasno temnejša, dan pa bo zato daljši v popoldanskih urah, česar se mnogi razveselijo ob prihodu toplejšega vremena.
Mnogi so opazili, da je bil lani čas premaknjen 30. marca. Razlog za to navidezno nedoslednost je v preprostem pravilu, ki velja v celotni Evropski uniji. Po veljavni direktivi se prehod na poletni čas vedno zgodi zadnjo nedeljo v marcu. Ker datumi v koledarju vsako leto padejo na različne dneve v tednu, se spreminja tudi datum zadnje nedelje v marcu. Letos je to 29. marec, dan prej kot lani.
Vsako pomlad in jesen se ponovno odpira vprašanje smiselnosti tega običaja. Prvotno je bil uveden med prvo svetovno vojno, množično pa sprejet v času energetske krize v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Namen premikanja ure je bil varčevanje z energijo z boljšim izkoriščanjem dnevne svetlobe. Menilo se je, da daljši večeri zmanjšujejo potrebo po umetni razsvetljavi. Vendar novejše raziskave kažejo, da so ti prihranki, če sploh obstajajo, minimalni, saj se v prehodnih mesecih energija porablja za jutranje ogrevanje.
Evropski parlament je že leta 2019 izglasoval predlog o ukinitvi sezonskega premikanja ure, v anketi, izvedeni leto prej, pa je velika večina državljanov EU to idejo podprla. Kljub temu je celoten proces zastal. Države članice se do danes niso uspele dogovoriti o ključnem vprašanju: ali trajno obdržati poletni ali zimski (standardni) čas. Težavo dodatno zapleta potreba po usklajevanju, da bi se izognili kaosu v prometu in na enotnem trgu. Zaradi globalnih kriz, kot sta pandemija in vojna v Ukrajini, je bilo to vprašanje potisnjeno v ozadje.
