Na večeru, posvečenem njej – Mileni Zupančič, se je v pogovoru z Brankom Završanom, Mojco Kranjc in Majdo Širca ozrla na svojo dolgo pot. Priznala je, da se danes tudi sama čudi obsegu svojega delu v filmu, gledališču in na televiziji, ki pa je pogosto nastajalo v neprekinjenem ritmu brez prostih dni.
Kaj je povedala Zupančičeva
Igralsko delo, kot je dejala, vedno nastaja iz človeka samega: »Vloga nastaja skozi tvojo glavo in skozi tvoje srce.« Prav v tem vidi tudi njegovo moč. V tem, da lahko skozi vlogo ne le odraža, temveč tudi subtilno spreminja družbo. Pomemben poudarek večera je bil namenjen filmu Vdovstvo Karoline Žašler, ki je na Milenino željo sledil pogovoru. Izbrala ga je, ker ji je najljubši in ga umešča med vrhove slovenske kinematografije.
Ob spominih na snemanje na Sladkem Vrhu je Zupančičeva poudarila, kako močno se ji je vloga zasidrala: od učenja štajerskega narečja do prvotnega nezaupanja lokalnega okolja, ki se je sčasoma preobrazil v povezanost z ljudmi in prostorom do te mere, da so igralko v tamkajšnji tovarni Paloma vzeli za »svojo«.
