Gorivo: prvi in najhitrejši udarec
Podražitve so Slovenci najprej občutili na bencinskih črpalkah. Napovedi kažejo nadaljnjo rast cen: bencin naj bi dosegel okoli 1,58 evra na liter, dizel med 1,78 in 1,80 evra, kurilno olje pa do približno 1,44 evra.
Država podražitve blaži z nižanjem trošarin in začasno ukinitvijo nekaterih dajatev, sicer bi bile cene še precej višje. Kljub ukrepom gre za najvišje ravni po letu 2022. Na trg vplivajo predvsem motnje v dobavnih poteh in zmanjšane rafinerijske zmogljivosti na Bližnjem vzhodu.
Energija: skok borznih cen
Cena zemeljskega plina se je po začetku konflikta zvišala za okoli 70 odstotkov, električne energije pa za več kot 35 odstotkov. Kratkoročno gospodinjstva večjih sprememb še ne čutijo, saj imajo dobavitelji energijo večinoma zakupljeno vnaprej.
Večja neznanka ostaja prihodnja ogrevalna sezona, saj se bodo skladišča letos polnila po višjih cenah. Daljše motnje bi lahko vplivale tudi na cene v prihodnjih letih.
Hrana: tiho, a vztrajno višanje cen
Višje cene energentov in gnojil že pritiskajo na prehransko verigo. Proizvodnja hrane postaja dražja, kar se lahko postopno prelije v končne cene za potrošnike.
Strokovnjaki opozarjajo, da se lahko učinki prenašajo z zamikom, hkrati pa obstaja tveganje, da bodo nekateri deležniki cene zvišali tudi preventivno.
Gradnja in industrija: dražji materiali, dražji projekti
Gradbeni sektor že zaznava rast cen surovin, kot so jeklo, plastika in izolacija. Podjetja poročajo o 5- do 10-odstotnih podražitvah ključnih materialov, kar se že odraža v dražjih projektih.
Tudi industrija se sooča z višjimi stroški energije in motnjami v dobavi komponent, kar lahko vpliva na cene potrošnih izdelkov.
Potovanja: gorivo kot ključni strošek
Cena letalskega goriva se je po začetku konflikta skoraj podvojila. Ker gorivo predstavlja do 40 odstotkov stroškov letalskega prevoza, lahko to pomeni dražje vozovnice – zlasti, če se razmere ne umirijo.
Razpoloženje potrošnikov: pričakovanja rastejo
Kazalniki kažejo, da se strah pred inflacijo krepi. Marca je kar 46 odstotkov Slovencev pričakovalo pospešeno rast cen, kar je največ po letu 2022, poroča Forbes.
Scenariji centralnih bank
Evropska centralna banka je že zvišala napoved inflacije na 2,6 odstotka. V skrajnem scenariju bi lahko cene nafte dosegle 145 dolarjev na sod, inflacija pa bi se lahko dvignila nad šest odstotkov.
Omejeni manevri države
Država podražitve trenutno blaži z davčnimi ukrepi, vendar ima pri tem omejen manevrski prostor. Nižanje trošarin pomeni tudi manj prihodkov v proračun, zato ekonomisti opozarjajo, da morajo biti ukrepi ciljani in začasni.
Čeprav so podražitve za zdaj najbolj vidne pri gorivu, se njihov vpliv širi na celotno gospodarstvo. Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne umirijo, lahko Slovenci v prihodnjih mesecih pričakujejo dražjo energijo, hrano in storitve – ter nov pritisk na življenjske stroške, še navajajo na portalu Forbes.
