14 mitov o alergijah, v katere bi morali nehati verjeti

Vsak peti človek živi z alergijo, a napačna prepričanja še vedno ogrožajo zdravje.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Alergije prizadenejo velik delež ljudi – ocenjuje se, da ima vsaj vsaka peta oseba diagnosticirano vsaj eno alergijo.

Čeprav so pogoste, o njih še vedno kroži veliko mitov, ki lahko vodijo do napačnih odločitev in ogrozijo zdravje. V nadaljevanju predstavljamo ključna dejstva, ki vam bodo pomagala bolje razumeti alergije ter zaščititi sebe in svoje bližnje.

Kaj so alergije in kako nastanejo?

Alergija nastane, ko imunski sistem neko sicer neškodljivo snov napačno prepozna kot nevarnost. Takrat začne tvoriti protitelesa, ki ob ponovnem stiku s to snovjo sprožijo reakcijo – od kihanja in izcedka iz nosu do izpuščajev, oteženega dihanja ali celo življenjsko ogrožajočih stanj.

Alergeni so lahko zelo različni: hrana, cvetni prah, prah, živalska dlaka ali zdravila.

Pomembno je vedeti, da alergij ni mogoče trajno pozdraviti – simptome pa je mogoče uspešno obvladovati z ustrezno terapijo in izogibanjem sprožilcem.

Najpogostejši miti o alergijah

Tem mitom ne bi smeli več verjeti.

Če ste alergični na hrano, lahko zaužijete majhno količino

Že zelo majhna količina alergena lahko sproži resno reakcijo, tudi anafilaksijo. Zato je priporočljivo popolno izogibanje sporni hrani. Obstajajo terapije, kot je imunoterapija za arašide, vendar alergije ne pozdravijo – le zmanjšujejo tveganje.

Alergija in intoleranca na hrano sta isto

Alergija vključuje imunski sistem, intoleranca pa je povezana s prebavo (npr. pomanjkanje encimov). Simptomi intolerance so večinoma prebavni in se razvijajo postopoma, alergijske reakcije pa so lahko hitre in nevarne.

Arašidi so najpogostejši alergen

Čeprav so znani po hudih reakcijah, niso najpogostejši. Pogosteje alergije povzročajo školjke in mleko, o arašidih pa se več govori zaradi tveganja težjih zapletov.

Vsi alergeni morajo biti jasno označeni na deklaraciji

Večina glavnih alergenov mora biti navedena, vendar oznake, kot je »lahko vsebuje sledi«, niso strogo regulirane. Zato je pomembno, da vedno berete deklaracije – tudi pri izdelkih, ki jih že poznate.

alergije

Obstajajo hipoalergene pasme psov

Noben pes ni popolnoma hipoalergen. Alergeni izvirajo iz kože, sline in urina, ne le iz dlake.

Če se preselite, se boste znebili alergij

Sprememba okolja lahko pomaga, vendar ni zagotovilo. Novo okolje lahko prinese nove alergene, simptomi pa se lahko pojavijo šele po daljši izpostavljenosti.

Seneni nahod povzroča seno

Kljub imenu so vzrok cvetni prah, pršice in drugi alergeni, ne pa seno.

Alergije se z vsakim stikom poslabšajo

Reakcije so nepredvidljive – lahko so blažje ali hujše, odvisno od količine alergena, stresa in splošnega zdravstvenega stanja.

Če ste alergenu stalno izpostavljeni, se boste navadili

Samostojno izpostavljanje ne vodi do »navajanja«. Desenzibilizacija je možna le pod nadzorom zdravnika.

Izločanje mleka in pšenice pomaga pri alergiji na cvetni prah

Za to ni trdnih dokazov. Takšne diete imajo smisel le, če imate potrjeno alergijo ali intoleranco.

alergije

Alergije lahko »prerastemo«

Nekatere otroške alergije (npr. na mleko ali jajca) lahko sčasoma izzvenijo, mnoge pa ostanejo vse življenje. Če menite, da so simptomi izginili, je priporočljivo testiranje.

Alergije so »v glavi«

Čeprav lahko stres simptome poslabša, so alergije resnične fizične reakcije telesa.

Lokalni med zdravi alergije

Med lahko nekoliko ublaži simptome zaradi protivnetnih lastnosti, vendar ne deluje kot zdravilo za alergije.

Prehlada in alergije ne morete ločiti

Razlike so jasne:
– alergije povzročajo srbenje in bister izcedek iz nosu
– prehlad pogosto spremljajo bolečine v telesu in gostejši, rumenkast izcedek
– prehlad traja krajši čas, alergije pa vztrajajo, dokler ste izpostavljeni alergenu.