Nedavni izbruh hantavirusa na ladji za križarjenje MV Hondius, v katerem so umrli trije ljudje, je znova opozoril na nevarnost okužb, ki jih prenašajo glodavci. Dogodek je sprožil številna vprašanja o tem, kako se virus širi, kako nevaren je lahko potek bolezni in ali obstaja tveganje tudi za Slovenijo.
Hantavirusi niso ena sama bolezen, temveč skupina virusov, ki jih prenašajo predvsem glodavci. Poznanih je več kot 20 različnih sevov, ljudje pa se najpogosteje okužijo ob vdihavanju delcev urina, sline ali iztrebkov okuženih miši in podgan. Do okužbe lahko pride med čiščenjem zaprtih in slabo prezračevanih prostorov, kot so kleti, podstrešja ali lope, pa tudi pri delu v naravi, kmetijstvu in gozdarstvu.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko hantavirusi povzročijo dve hudi obliki bolezni. V Severni in Južni Ameriki je pogost hantavirusni pljučni sindrom, ki močno prizadene pljuča in srce ter ima visoko smrtnost. V Evropi in Aziji pa je značilna hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, pri nas znana tudi kot mišja mrzlica, ki prizadene predvsem ledvice.
Posebno pozornost je po izbruhu na križarki pritegnil andski sev hantavirusa, saj gre za edino doslej znano različico, ki se lahko prenaša tudi med ljudmi. Ta sev kroži predvsem v Argentini in Čilu. Po dosedanjih raziskavah je za prenos potreben zelo tesen in dolgotrajen stik z okuženim človekom, denimo stik s telesnimi tekočinami, skupno bivanje ali nega bolnika brez zaščitne opreme.
Začetni simptomi okužbe so pogosto podobni gripi – utrujenost, vročina, glavobol, bolečine v mišicah, mrzlica in prebavne težave. Inkubacijska doba lahko traja od enega do osmih tednov, kar otežuje zgodnje prepoznavanje bolezni.
Pri hujšem poteku bolezni lahko pride do resnih težav z dihanjem, nabiranja tekočine v pljučih, odpovedi srca ali ledvic ter notranjih krvavitev. Smrtnost pri pljučnem sindromu lahko doseže tudi do polovico primerov, medtem ko je pri evropski obliki bolezni precej nižja.
Cepiva proti hantavirusu po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije ni, zdravljenje pa je predvsem podporno in usmerjeno v ohranjanje delovanja vitalnih organov.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za portal N1 poudarili, da je tveganje za širjenje andskega seva v Sloveniji zanemarljivo, saj tega virusa pri nas ni. V Sloveniji sta prisotna predvsem seva Puumala in Dobrava, ki povzročata mišjo mrzlico. Bolezen je pri nas običajno blažja, smrtnost pa nizka.
Okužbe se najpogosteje pojavijo pri čiščenju kleti, podstrešij in lop ali pri delu v naravi. Strokovnjaki zato svetujejo previdnost, uporabo zaščitnih rokavic in mask ter opozarjajo, da iztrebkov glodavcev nikoli ne smemo pometati ali sesati, saj se lahko nevarni delci dvignejo v zrak. Onesnažene površine je priporočljivo najprej razkužiti, šele nato previdno očistiti.
