Kot so sporočili iz Javnega podjetja Okolje Piran, se je včeraj na lokaciji prvič sestala skupina strokovnjakov, ki bo vodila nadaljnje posege. V ekipi sodelujejo Vanja Prohinar, konzervatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Nataša Škerjanec, restavratorka iz istega zavoda, ter Blaž Šeme, profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Pri projektu sodeluje tudi skupina sedmih študentk restavratorstva, ki bodo pod strokovnim vodstvom pridobivale praktične izkušnje.
Kapela, zgrajena po načrtih iz leta 1860, se je do danes ohranila kot celostna umetnina brez večjih degradacij. Njena posebnost je materialna in oblikovna zasnova, saj notranjost združuje ometane površine in lesena rebra kupole. Značilen je tudi ponavljajoč se osmerokotni motiv, prisoten v tlorisu, stropni dekoraciji in tlaku.
Po besedah Vanje Prohinar je objekt v dobrem statičnem stanju, vendar so pretekli funkcionalni posegi v notranjosti prekrili njegovo prvotno okrasje. Namen prihajajočih del je zato postopno razkriti in ponovno predstaviti izvirno podobo prostora.
Kot pojasnjuje Nataša Škerjanec, so sondiranja iz leta 2003 že pokazala, da se pod današnjimi nevtralnimi opleski skriva originalna dekorativna poslikava iz 19. stoletja. Sedaj bodo sledila nova sondiranja, ki bodo omogočila natančnejše razumevanje stanja in oblikovanje celovitega programa konservatorsko-restavratorskih posegov.
Dela bodo izvajali študenti, ki bodo med drugim testirali tudi stabilnost barvnih plasti, sledila bo priprava grafične dokumentacije ter izdelava prerisov odkritih poslikav, na podlagi katerih bo oblikovana rekonstrukcija nekdanje podobe notranjščine. V nadaljevanju bo narejen natančen načrt konservatorskih in restavratorskih posegov, ki bo omogočil postopno razkritje izvirne poslikave in kapeli povrnil njen prvotni umetnostni izraz.
