Ponedeljkova prometna nesreča na primorski avtocesti še vedno odmeva. Malo po peti uri zjutraj se je v bližini počivališča Studenec tovornjak prevrnil na bok in zaprl promet. Posledice so odpravljali več ur, promet pa je bil ponovno sproščen šele okoli 16.30.
Dolgotrajno reševanje dogodka je sprožilo vprašanja o odgovornosti in učinkovitosti sodelovanja med pristojnimi službami. Posebej v ospredju je vprašanje, ali bi lahko postopki potekali hitreje.
Na Darsu so opozorili, da je dodatne zaplete povzročila narava tovora, saj je tovornjak prevažal svinjske polovice. O nadaljnji usodi takšnega tovora mora odločiti veterinarska inšpekcija, brez katere pretovarjanje praviloma ne steče. Po njihovih navedbah je bilo na odločitev treba čakati več ur.
Ob tem so se pojavila tudi širša opozorila o nujnosti boljše organiziranosti dežurnih služb, saj dolgotrajno čakanje vpliva tako na promet kot na gospodarstvo.
Zakaj zjutraj ni bilo odziva?
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjujejo, da preverjajo razloge, zakaj Območni urad UVHVVR Postojna v jutranjih urah ni bil dosegljiv. Po njihovih podatkih se na klice okoli 7.20 in 7.45 niso odzvali.
Urad je bil o dogodku obveščen šele nekaj po enajsti uri dopoldne, nato pa se je uradna veterinarka takoj odpravila na teren. Zaradi prometnih razmer je na kraj prispela okoli 12.40.
V času njenega prihoda je prelaganje tovora že potekalo. Zaradi neustreznih higienskih pogojev je bilo meso ocenjeno kot neprimerno za prehrano ljudi. Pretovarjanje, ki je potekalo ročno, je trajalo več kot dve uri.
Ali je zamuda vplivala na potek?
Na upravi poudarjajo, da se prekladanje tovora zaradi poškodb vozila ni moglo začeti pred pozno dopoldansko uro. Po njihovem mnenju odločitev veterinarske službe zato ni bistveno vplivala na čas začetka odstranjevanja tovora.
Kako naj bi potekali takšni postopki?
Protokol v primerih nesreč z živalskim tovorom določa, da mora biti pristojna veterinarska služba o dogodku obveščena takoj. To običajno stori regionalni center za obveščanje, ki zbere osnovne podatke o vozilu, tovoru in razmerah na kraju dogodka ter jih posreduje uradnemu veterinarju.
Če je potreben ogled na terenu, se veterinar odpravi na kraj nesreče, kjer presodi, ali je tovor še primeren za uporabo ali ga je treba uničiti oziroma obravnavati kot stranski proizvod.
Na podlagi česa se odloča?
Pri presoji imajo ključno vlogo higienski pogoji. Če pride do stika z onesnaževali, kot so zemlja, gorivo ali drugi tujki, živilo ni več primerno za prehrano. Pomembno je tudi, ali je bila ohranjena hladna veriga, ali je embalaža poškodovana in koliko časa je bil tovor izpostavljen neustreznim razmeram.
V praksi se ob takšnih nesrečah večina živil zavrže, saj je težko zagotoviti popolno varnost. Varovanje zdravja potrošnikov ima pri tem prednost pred gospodarsko škodo.
