Na hrvaškem ministrstvu za morje, promet in infrastrukturo so za Glas Istre potrdili, da je vrednost pogodbe 2,08 milijona evrov. Posel je po skoraj leto dni trajajočem javnem razpisu dobila skupina podjetij Rijekaprojekt in DB Engineering & Consulting, ki ima za pripravo projektne dokumentacije na voljo 30 mesecev.
Gre za prvi konkreten korak pri projektu, ki bi lahko bistveno spremenil prometno podobo Istre in jo po železnici tesneje povezal s preostalo Hrvaško ter evropskim prometnim omrežjem.
Ključna povezava za Istro
Načrtovani železniški predor bo povezal istrsko železniško omrežje z omrežjem v Primorsko-goranski županiji. Projekt je vključen v prostorske načrte obeh županij, njegova glavna naloga pa je odpraviti eno največjih prometnih pomanjkljivosti hrvaškega železniškega sistema – nepovezanost Istre z nacionalnim omrežjem.
Po navedbah HŽ Infrastrukture projekt predstavlja »manjkajočo povezavo« v evropskem prometnem koridorju, katere cilj je izboljšanje interoperabilnosti, povečanje prometne zmogljivosti in boljša dostopnost regij Evropske unije.
Predor skozi Učko naj bi bil tudi del širših načrtov železniške povezave med Trstom, Reko, Zagrebom ter v prihodnje tudi Splitom in Dubrovnikom.
Podpora politike in lokalnih oblasti
Projekt je v zadnjih tednih dobil tudi močno politično podporo. Hrvaški premier Andrej Plenković je na nedavni obletnici istrskega HDZ podprl idejo o pospešitvi projekta, ki jo je predstavil predsednik istrskega HDZ Anton Kliman. Kliman je ob tem poudaril, da bi modernizacija železnice lahko imela za Istro celo večji pomen kot avtocestni Ipsilon.
Začetek priprave dokumentacije je pozdravil tudi istrski župan Boris Miletić, ki meni, da gre za enega ključnih strateških projektov za prihodnost regije. »Po izboljšanju cestne povezave z drugo cevjo predora Učka je logičen naslednji korak kakovostna železniška povezava Istre s preostalo Hrvaško in evropskim omrežjem,« je dejal Miletić. Poudaril je še pomen trajnostnega prometa, saj železnice veljajo za okolju najbolj prijazen način prevoza ljudi in blaga.
Projekt železniškega predora skozi Učko z dolgo zgodovino
Ideja o železniškem predoru skozi Ćićarijo sicer ni nova. Že leta 1993 je nekdanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman v Pazinu simbolično odprl pripravljalna dela za vrtanje predora, vendar projekt nikoli ni zaživel.
Ponovno se je o njem intenzivneje govorilo leta 2008 v času ministra za promet Božidarja Kalmete, ko je bil predor omenjen kot pomemben del razvoja nižinske železnice. Kljub številnim napovedim pa vse do danes ni prišlo do konkretnih premikov.
Podpis nove pogodbe zato mnogi vidijo kot prvi resen korak k uresničitvi dolgo pričakovane železniške povezave, ki bi lahko Istro po desetletjih izoliranosti končno vključila v sodobno evropsko železniško omrežje.
Pomemben že cestni predor
Že cestni predor skozi Učko velja za eno najpomembnejših prometnih povezav med Istro in preostalim delom Hrvaške. Predor povezuje Kvarner z istrskim polotokom, predvsem prek avtocestnega sistema Istarski ipsilon. Za prebivalce Istre in številne turiste predstavlja ključno prometno žilo, saj bistveno skrajša potovanje med Reko in zahodno Hrvaško.
Prvi predor Učka je bil odprt leta 1981 in je dolg več kot pet kilometrov. Že ob odprtju je veljal za velik infrastrukturni dosežek, saj je močno izboljšal prometno povezanost regije. Zaradi vse večjega prometa, predvsem v turistični sezoni, pa je sčasoma postal preozek in premalo zmogljiv za sodobne potrebe.
Zato so leta 2024 odprli drugo cev predora Učka, ki je pomembno povečala prometno varnost in pretočnost. Nova cev omogoča ločeni smeri vožnje, zmanjšuje zastoje ter izboljšuje pogoje za voznike, zlasti v poletnih mesecih, ko Istro obišče največ turistov.
Projekt druge cevi je bil eden največjih infrastrukturnih projektov na Hrvaškem v zadnjih letih. Poleg samega predora je zajemal tudi gradnjo novih viaduktov, priključkov in posodobitev cestne infrastrukture.
Učka je najvišja gora v Istri, vzpenja se nad Opatijsko riviero.
Predor Učka danes ni le prometni objekt, temveč simbol povezovanja Istre s preostalo Hrvaško ter pomemben dejavnik gospodarskega in turističnega razvoja regije.
