Vidno brezdomstvo v slovenski Istri
Pojav brezdomstva je v vsakdanjem mestnem utripu vse bolj viden. Posamezniki so pogosto umazani, s seboj tovorijo predmete, celo živali in pogosto tudi beračijo.
Prav opažanja o naraščajočem številu takšnih primerov so bila razlog, da smo na Policijsko upravo Koper naslovili vprašanja o obsegu pojava beračenja, vrstah kršitev ter ukrepanju policije na terenu. O beleženju brezdomstva pa smo govorili s Statističnim uradom Republike Slovenije.
Policija obravnavala sedem primerov vsiljivega beračenja
Po podatkih policije so med 1. januarjem 2025 in 15. majem 2026 obravnavali 7 kršitev vsiljivega beračenja po 11. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru (vsiljivo beračenje).
V šestih primerih so bili kršitelji državljani Romunije, v enem primeru pa državljan Slovenije.
V letu 2025 so policisti obravnavali štiri kršitve, letos do sredine maja tri. Za primerjavo: v enakem obdobju lani je bila evidentirana zgolj ena kršitev.
Lažno zbiranje prispevkov pod pretvezo humanitarnosti
“Zaznali smo pojav skupine beračev – oseb, ki se ljudem pod pretvezo humanosti predstavljajo kot člani dobrodelnih organizacij,” pojasnjujejo na PU Koper.
Policija opozarja predvsem na pojav oseb, ki se predstavljajo kot člani dobrodelnih organizacij, ki predvsem pred nakupovalnimi centri z mapami v rokah od mimoidočih zbirajo denarne prispevke, ki naj bi bilo predvsem za gluhe in gluhoneme osebe. Brez ustreznih dovoljenj seveda.
Gre za primere nezakonitega zbiranja prostovoljnih prispevkov po 5. členu Zakona o javnem redu in miru.
Posebnost teh skupin je njihova mobilnost. Policija pojasnjuje, da se posamezniki pogosto umaknejo še pred prihodom patrulje.
“Po prejetih prijavah občanov policisti v večini primerov po prihodu na kraj ugotovijo, da oseb ni več tam. Storilci so zelo previdni in mobilni, saj pričakujejo prijave mimoidočih,” še dodajajo na PU Koper.
Beračenje v času turistične sezone pogostejše kot sicer
Prav v slovenski Istri je razkorak med turistično podobo in socialno realnostjo še posebej opazen.
Slovenska Istra ostaja ena najdražjih regij za bivanje v državi, hkrati pa so zmogljivosti za nastanitev brezdomnih oseb omejene.
Beračenje ni prepovedano – policija lahko ukrepa le v določenih primerih
V javnosti pogosto prevladuje zmotno prepričanje, da je beračenje v Sloveniji prepovedano. Toda zakonodaja področje ureja precej bolj ozko.
Samo beračenje ni avtomatično prekršek. Policija lahko ukrepa predvsem v primerih vsiljivega beračenja, ko posameznik ljudi nadleguje, jim sledi, jih zadržuje ali povzroča občutek ogroženosti.
Če oseba kljub opozorilom nadaljuje kršitev javnega reda in miru, jo lahko policisti tudi pridržijo. Zakon policiji omogoča ukrepanje predvsem v primerih, ko javnega reda ni mogoče vzpostaviti drugače. Pri tujih državljanih, ki prekrške ponavljajo, zakon predvideva tudi možnost postopka za izgon iz države.
Policija organiziranega izkoriščanja za zdaj ne zaznava
Čeprav se med prebivalci vse pogosteje pojavljajo ugibanja o organiziranih mrežah beračenja, policija poudarja, da v dosedanjih postopkih niso zaznali elementov kaznivih dejanj izkoriščanja ali prisile.
“Policisti so pri obravnavi teh prekrškov venomer pozorni na morebitne elemente uradno pregonljivih kaznivih dejanj, v primerih organiziranega beračenja z elementi prisiljenja ali drugih oblik izkoriščanja. Teh elementov nismo zaznali,” pojasnjujejo na PU Koper.
Toda hkrati priznavajo, da je pojav v zadnjih letih bolj opazen, predvsem v poletnih mesecih.
V ozadju vse hujša socialna stiska
Medtem ko policija obravnava predvsem prekrškovni vidik problematike, socialne organizacije opozarjajo na širšo sliko: vse več ljudi živi na robu preživetja.
Visoke najemnine, draginja in pomanjkanje dostopnih stanovanj najbolj prizadenejo posameznike z nizkimi prihodki, starejše in ljudi z duševnimi stiskami.
Uradni podatki: brezdomstvo v Sloveniji je širši in pogosto skrit pojav
Za podrobnejši vpogled v tematiko brezdomstva v Sloveniji smo se obrnili na Statistični urad Republike Slovenije – SURS.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v Sloveniji leta 2021 živelo 3.060 brezdomnih oseb, ki so imele prijavljeno zakonsko prebivališče na sedežih občin, centrih za socialno delo ali naslovih humanitarnih organizacij. Ta številka velja zgolj za vzhodno in zahodno Slovenijo.
Gre za ljudi brez urejenega stalnega bivališča, ki jih država evidentira prek institucionalnih naslovov.
Toda številka zajame le del realnosti.
Strategija za preprečevanje in končanje brezdomstva v Sloveniji 2025–2035 opozarja, da brezdomstvo ne pomeni zgolj življenja na ulici. Med brezdomne sodijo tudi ljudje v začasnih zavetiščih, materinskih domovih, varnih hišah, ljudje brez varne in stabilne nastanitve ter posamezniki, ki živijo v neprimernih prostorih, barakah, prikolicah, zapuščenih objektih ali drugih bivališčih, ki niso namenjena za življenje.
SURS ob tem navaja še na dodatnih 8.464 oseb, ki so bile leta 2021 evidentirane v tako imenovanih »drugih stanovanjskih enotah« – med njimi v barakah, kočah, prikolicah, plovilih ali drugih improviziranih oblikah bivanja.
Na statističnem uradu ob našem pogovoru z njimi sicer poudarjajo previdnost pri interpretaciji teh podatkov, saj kategorija vključuje zelo različne oblike bivanja, tudi nekatere neregistrirane ali administrativno neurejene nastanitve.
Socialne organizacije beležijo vse več socialne stiske
Na širjenje socialne stiske opozarjajo tudi podatki socialnovarstvenih organizacij.
Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo je bilo leta 2023 v programe pomoči brezdomcem vključenih 3.921 uporabnikov, na posamezen dan pa najmanj 800 ljudi uporablja različne oblike pomoči, od zavetišč do dnevnih centrov in terenskega dela.
Na centrih za socialno delo letno opravijo skoraj 3.000 obravnav zaradi stanovanjske problematike, brezdomstva ali grozečih deložacij.
Socialni delavci in humanitarne organizacije že dlje časa opozarjajo, da problem ni več omejen le na najranljivejše skupine.
