Ko ljudje govorijo o psihopatih ali sociopatih, si večina še vedno predstavlja filmske like – hladne, brezčutne posameznike, ki jih je mogoče hitro prepoznati. A psihologi opozarjajo, da je resničnost precej drugačna.
Veliko ljudi z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi namreč na prvi pogled deluje povsem običajno. Pogosto so šarmantni, samozavestni, komunikativni in znajo narediti zelo dober prvi vtis. Prav zato jih okolica pogosto dolgo ne prepozna.
Že desetletja pa stroka poskuša odgovoriti na vprašanje, ki še danes deli psihologe:
ali se psihopati rodijo ali jih ustvari okolje?
Dolgo je veljalo precej preprosto prepričanje:
Psihopati naj bi se rodili z določenimi osebnostnimi značilnostmi,
sociopati pa naj bi postali zaradi težkega otroštva, nasilja ali neustreznega okolja.
Danes večina strokovnjakov meni, da je takšna delitev preveč poenostavljena.
Geni niso dovolj
Sodobne raziskave kažejo, da imajo nekatere lastnosti, povezane s psihopatijo, deloma genetsko osnovo. Med njimi strokovnjaki omenjajo predvsem zmanjšano empatijo, čustveno hladnost, impulzivnost, potrebo po nadzoru in manipulativno vedenje.
A genetika sama po sebi še ne pomeni, da bo človek postal psihopat.
Psihologi opozarjajo, da imajo pomembno vlogo tudi zgodnje življenjske izkušnje. Med dejavniki tveganja se pogosto omenjajo zanemarjanje v otroštvu, zlorabe, nestabilni odnosi, čustvena odsotnost staršev in okolje brez občutka varnosti.
To seveda ne pomeni, da bo vsak otrok, ki je odraščal v težkih razmerah, razvil antisocialne ali psihopatske lastnosti. Lahko pa določene predispozicije v takšnem okolju dobijo prostor, da se začnejo razvijati in utrjevati.
Nekateri psihologi opozarjajo, da se pri določenih ljudeh nato ustvari začaran krog. Zaradi nezaupanja, agresivnosti ali manipulativnega vedenja doživljajo vedno več negativnih odzivov okolice, ti odzivi pa njihovo notranjo predstavo o ljudeh in svetu še dodatno utrjujejo.
Psihopat ni nujno človek brez nadzora
Velik del javnosti psihopatijo še vedno povezuje predvsem z nasiljem in kriminalom. A strokovnjaki opozarjajo, da je realna slika precej bolj zapletena.
Mnogi ljudje z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi niso nujno nasilni. Lahko so uspešni, družbeno spretni in zelo prepričljivi. Nekateri odlično funkcionirajo v poslovnem svetu, odnosih ali javnem življenju.
Prav zato jih ni mogoče prepoznati po enem pogovoru ali nekaj srečanjih.
Psihologi poudarjajo, da veliko več povedo ponavljajoči se vzorci vedenja skozi čas: stalno izkoriščanje drugih ljudi, manipulacija brez občutka krivde, kronično laganje, občutek večvrednosti, pomanjkanje iskrene empatije in odsotnost odgovornosti za posledice lastnih dejanj.
Eden največjih problemov je ravno to, da ljudje takšne osebnosti pogosto zamenjajo za samozavest, odločnost ali karizmo.
Tudi stroka opušča izraz »sociopat«
Zanimivo je, da številni strokovnjaki danes izraz »sociopat« uporabljajo vse manj. V znanosti se fokus premika stran od popularnih oznak in bolj proti podrobnemu razumevanju osebnostnih lastnosti ter delovanja možganov.
Nekateri raziskovalci danes psihopatijo razumejo kot kombinacijo različnih lastnosti – od impulzivnosti in potrebe po tveganju do čustvene hladnosti in pomanjkanja empatije. Prav kombinacija teh lastnosti pa je pogosto povezana z najtežjimi oblikami antisocialnega vedenja.
Ob tem psihologi opozarjajo še na eno pomembno stvar:
ljudi ne moremo označevati za psihopate zgolj zato, ker so hladni, egoistični ali ker nas prizadenejo. Takšne oznake so postale del vsakodnevnega jezika, vendar resnična psihopatija pomeni veliko bolj kompleksen in dolgotrajen vzorec vedenja.
Torej – genetika ali okolje?
Po mnenju večine strokovnjakov odgovor danes ni več »eno ali drugo«.
Psihopatske lastnosti naj bi nastajale v prepletu biologije, osebnostnih predispozicij in življenjskih izkušenj. Pri nekaterih ljudeh določene značilnosti obstajajo že zelo zgodaj, način, kako se bodo razvile, pa je pogosto močno povezan z okoljem, v katerem odraščajo.
Morda zato pravo vprašanje ni več: »Ali se psihopat rodi ali nastane?«
Ampak: kaj se zgodi, ko se določene predispozicije srečajo z okoljem, ki človeku ne pomaga razviti zdravega odnosa do drugih ljudi, odgovornosti in empatije?
