TRI VRSTE MERITEV ZA SPREMLJANJE SLANOSTI
Na območju AOK izvajajo tri vrste meritev – poleg spremljanja slanosti vode v kanalu spremljajo tudi slanost tal. Meritve slanosti vode izvajajo mesečno že od septembra lani, in sicer v času visoke plime, ko je vpliv morja največji. Rezultati kažejo, da se slanost vode ob določenih pogojih lahko pojavlja tudi višje po strugi kanala, vendar njena prisotnost ni stalna in je močno odvisna od hidroloških razmer.
Aprila so dodatno vzpostavili monitoring slanosti tal, ki se izvaja neprekinjeno. Pred začetkom meritev so določili ničelno stanje, ki omogoča spremljanje morebitnih sprememb v lastnostih tal, kot so elektroprevodnost talne raztopine kot indikatorja slanosti, vrednosti pH in drugih lastnosti ter načrtovanje zaščitnih ukrepov. Meritve izvajajo na sedmih lokacijah – s piezometri merijo slanost vode v nasičenem območju, slanost tal pa kontinuirano spremljajo z merilniki na globini med 30 in 60 centrimetri, kjer so korenine večine rastlin.
NA SLANOST VPLIVA VEČ DEJAVNIKOV
Vsi podatki se samodejno zbirajo in prenašajo v spletni sistem, kjer jih lahko strokovnjaki sproti spremljajo in analizirajo. Tako lahko hitro zaznajo morebitne spremembe ter bolje razumejo dogajanje na območju.
Čeprav je podatkov za zdaj malo, že prvi rezultati kažejo zanimive vzorce. Medtem ko slanost vode v kanalu pričakovano upada z oddaljenostjo od morja, se slanost tal in podzemne vode po območju ne spreminja tako enakomerno. Meritve namreč kažejo, da se na posameznih lokacijah pojavljajo precejšnja odstopanja, kar nakazuje, da na slanost vpliva več različnih dejavnikov, ne zgolj oddaljenost od morja.
NEPOVRATNE LOPUTE ŽE PREPREČUJEJO VDOR SLANE VODE
V okviru usklajevanj s kmetovalci na terenu so v začetku leta stekli tudi postopki za namestitev nepovratnih loput na iztokih melioracijskih jarkov, ki se na območju nove ureditve iztekajo v strugo AOK. Lopute so danes že nameščene in predstavljajo dodaten zaščitni ukrep za zmanjševanje vpliva slane vode na okoliška kmetijska zemljišča.
Med pomembnejšimi načrtovanimi ukrepi je tudi postavitev zapornice, ki bo preprečevala vdor morske vode višje po strugi AOK – gorvodno od izvedene ureditve. Aktivnosti za njeno izvedbo že potekajo: po izboru izvajalca za projektiranje bodo sledili priprava projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj, postopek naročila za izvedbo in nato še sama izvedba objekta.
Ob tem so preverili tudi možnosti postavitve treh zapornic, kot so predlagali kmetovalci, vendar veljavna soglasja, dovoljenja in državni prostorski načrt (DPN) omogočajo le postavitev ene zapornice na robu območja DPN. Druge rešitve bi presegale pristojnosti družbe Luka Koper.
Že poleti 2025 sta svoje zaveze sprejela tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vodita aktivnosti za izgradnjo namakalnega sistema in zadrževalnika za potrebe namakanja na ankaranski bonifiki.
NA OBMOČJU AOK BO ZAŽIVEL NOV NARAVNI HABITAT
Načrtovana širitev pristanišča, predvidena v državnem prostorskem načrtu (DPN), posega tudi na območja, kjer danes uspevajo redke rastlinske in živalske vrste. Za ohranitev tega dragocenega ekosistema je v naslednjih fazah ureditve predvidena ureditev nadomestnega naravnega habitata med reko Rižano in Ankaranskim obrobnim kanalom. Ta bo posnemal naravne razmere tega območja, pri čemer bo ključna prisotnost sladke in morske vode. Prav njuno naravno mešanje namreč ustvarja pogoje za razvoj in ohranjanje posebnih rastlinskih in živalskih vrst.
