Sekcijsko merjenje hitrosti se od klasičnega radarja precej razlikuje. Naprava namreč ne ugotavlja, kako hitro je voznik peljal v določeni točki, temveč koliko časa je vozilo potrebovalo za vožnjo po določenem odseku.
Ob vstopu na nadzorovani odsek sistem zazna vozilo in njegovo registrsko oznako ter zabeleži čas. Enako stori ob izstopu. Ker je razdalja med obema točkama znana, lahko na podlagi časa vožnje izračuna povprečno hitrost vozila.
Če bo ta višja od dovoljene, bo lahko sledil prekrškovni postopek.
Med prvimi tudi odsek Logatec–Vrhnika
Dars je sisteme sekcijskega merjenja predvidel na štirih območjih slovenskega avtocestnega križa. Merjenje naj bi potekalo:
* na primorski avtocesti med Logatcem in Vrhniko v smeri proti Ljubljani,
* na dolenjski avtocesti na območju višnjegorskega klanca v smeri proti Novemu mestu,
* na gorenjski avtocesti med Ljubljano Brod in Vodicami v smeri proti Kranju,
* na štajerski avtocesti na območju trojanskih predorov v smeri proti Mariboru.
Gre za prometno obremenjene oziroma z vidika prometne varnosti izpostavljene odseke, kjer lahko prometne nesreče povzročijo tudi večje zastoje.
Za Primorce in vse, ki se pogosto vozijo proti Ljubljani, bo tako posebej pomemben odsek med Logatcem in Vrhniko.
Štela bo hitrost na celotnem odseku
Ena največjih razlik v primerjavi s klasičnim merjenjem hitrosti je prav v vedenju, ki ga poznajo številni vozniki: pred radarjem močno zmanjšajo hitrost, nekaj sto metrov pozneje pa ponovno pospešijo.
Pri sekcijskem merjenju takšno ravnanje nima velikega smisla. Pomembna je namreč povprečna hitrost na celotnem nadzorovanem odseku.
Če bi bila na primer omejitev 100 kilometrov na uro, bi moral voznik celoten odsek prevoziti v času, ki ustreza dovoljeni povprečni hitrosti. Kratkotrajno zmanjšanje hitrosti tik pred eno od kamer zato samo po sebi ne izbriše predhodne prehitre vožnje.
Prav v tem je tudi glavni namen sistema: voznike spodbuditi, da dovoljeno hitrost spoštujejo na daljšem delu ceste in ne zgolj na mestu, kjer pričakujejo radar.
Projekt se je že večkrat zamaknil
Sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah sicer ni nova zamisel. Slovenija ga je poskusno uporabljala že leta 2017 na območju Trojan, o trajnejši uvedbi sistema pa se govori že več let.
Tudi sedanji projekt je doživel več zamikov. Še maja je bilo napovedano, da naj bi sistem začel delovati do konca julija. Takrat so bile merilne naprave na dolenjskem, gorenjskem in primorskem kraku že nameščene, sledila pa je še namestitev opreme na štajerskem kraku ter strežnikov in programske opreme. Sistem je moral prestati tudi postopke, povezane z meroslovnimi zahtevami.
Pogodbeni izvajalec je medtem pridobil certifikat o odobritvi tipa merila, ki ga je izdal Urad Republike Slovenije za meroslovje. Sledijo še postopki odobritve posameznih merilnih odsekov.
Po zadnjih pojasnilih Darsa naj bi sistem po dogovoru s policijo začel delovati predvidoma septembra, vendar natančen datum začetka meritev še ni določen. Dars naj bi javnost o začetku pravočasno obvestil.
Prehitre voznike bo obravnavala policija
Čeprav sistem vzpostavlja Dars, bo za nadzor in obravnavo ugotovljenih kršitev pristojna policija.
Osnovni cilj projekta po navedbah pristojnih ni zgolj kaznovanje voznikov, ampak predvsem umirjanje prometa. Hitrost namreč ostaja eden ključnih dejavnikov prometne varnosti, posledice nesreč pri višjih hitrostih pa so praviloma hujše.
Sekcijsko merjenje ima pri tem še eno posebnost: namesto trenutnega zmanjšanja hitrosti v neposredni bližini radarja naj bi doseglo bolj enakomerno vožnjo skozi celoten nadzorovani odsek.
Za voznike bo zato pravilo preprosto: ko zapeljejo na odsek s sekcijskim merjenjem, ne bo pomembno le, kako hitro vozijo mimo kamere, temveč kakšna bo njihova povprečna hitrost na celotnem nadzorovanem odseku.
