V Avstriji deluje edina tovarna v Evropi, ki še vedno sama proizvede penicilin od začetka do konca. Strokovnjaki opozarjajo, da evropska odvisnost od Kitajske postaja vse večje tveganje.

Od penicilina do antibiotika

Medtem ko Evropa vse glasneje govori o strateški avtonomiji in zmanjševanju odvisnosti od tujih dobaviteljev, je pri enem najpomembnejših zdravil v sodobni medicini položaj zaskrbljujoč. Kot so poročali na hrvaški Novi TV, na evropskih tleh deluje le še ena tovarna, ki penicilin proizvaja v celoti – od fermentacije do končnega zdravila.

Gre za proizvodni obrat farmacevtskega podjetja Sandoz v avstrijskem Kundlu, majhnem kraju v Tirolskih Alpah, kjer že desetletja ohranjajo znanje in tehnologijo za proizvodnjo antibiotika, ki je rešil milijone življenj.

Od plesni do zdravila

Tovarna v Kundlu je danes edini vertikalno integrirani obrat za proizvodnjo penicilina zunaj Azije. To pomeni, da celoten proces poteka na enem mestu – od gojenja plesni, iz katere nastaja učinkovina, do izdelave antibiotikov, injekcij in sirupov.

Proizvodnja temelji na velikanskih fermentorjih, ki segajo čez več nadstropij. V njih gojijo posebne glivice, ki ob nadzorovanih pogojih začnejo proizvajati penicilin. Po več stopnjah predelave in čiščenja nastane farmacevtska učinkovina, ki jo nato uporabijo za izdelavo zdravil.

Obseg proizvodnje je ogromen. Samo za prehrano mikroorganizmov v fermentorjih vsako leto porabijo približno 50.000 ton sladkorja.

Tovarna, ki porabi toliko elektrike kot mesto

Obrat se razprostira na približno 28 hektarjih površin oziroma na območju, primerljivem s 37 nogometnimi igrišči. Deluje neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu.

Po podatkih, ki jih navaja Nova TV, poraba električne energije dosega raven srednje velikega mesta. Primerjajo jo z Innsbruckom, petim največjim avstrijskim mestom s približno 130.000 prebivalci.

Prav visoki stroški energije predstavljajo enega največjih izzivov za evropsko farmacevtsko industrijo.

Covid, vojna in rast stroškov

V podjetju opozarjajo, da se je pritisk na proizvodnjo začel že med pandemijo covida-19, ko so se močno podražile surovine in logistika. Dodatno breme je prinesla vojna v Ukrajini, ki je vplivala tudi na cene sladkorja, ene ključnih surovin v procesu proizvodnje penicilina.

Poleg energentov so narasli tudi stroški dela, zaradi česar postaja evropska proizvodnja vse težje konkurenčna azijskim proizvajalcem.

Kitajska obvladuje trg

Največja skrb pa ni povezana zgolj s stroški, temveč z dobavnimi verigami.

Po ocenah podjetja Sandoz danes približno 90 odstotkov aktivnih farmacevtskih učinkovin za evropski trg prihaja iz Kitajske. Prav tam se proizvede večina osnovnih sestavin, ki jih farmacevtska industrija potrebuje za izdelavo antibiotikov.

Po navedbah predstavnikov podjetja so nizke cene azijskih proizvajalcev v zadnjih desetletjih povzročile zapiranje številnih proizvodnih obratov v Evropi in Severni Ameriki. Posledično je celina postala vse bolj odvisna od uvoza.

V primeru krize bi lahko oskrbovali vso Evropo

V Sandozu poudarjajo, da so v zadnjih letih v obrat vložili več milijonov evrov in da bi v primeru večjih motenj na svetovnem trgu lahko bistveno povečali proizvodnjo.

Po njihovih ocenah bi bila tovarna v Kundlu ob ustrezni podpori sposobna zagotoviti antibiotike za velik del evropskega prebivalstva.

Vprašanje, ki se zato odpira, ni več zgolj gospodarsko, temveč tudi strateško: ali si Evropa lahko privošči, da proizvodnjo enega najpomembnejših zdravil prepusti skoraj izključno tujim dobaviteljem?