V okviru projekta razvijajo šolski eko vrt kot sodobno učno okolje, ki učencem omogoča izkustveno učenje na prostem. Na šoli postopoma urejajo visoke grede, zeliščni vrt, učilnico na prostem, zbirajo deževnico ter prostore za opazovanje biodiverzitete in opraševalcev. Učenci pri dejavnostih aktivno sodelujejo, sejejo, sadijo, okopavajo, zalivajo, kompostirajo, spremljajo rast rastlin ter pripravljajo jedi iz pridelkov šolskega vrta. V učnem okolju na prostem spoznavajo tudi sadno drevje, mediteransko rastje, oljčnik, čebelnjak, žuželke ter pomen obnovljivih virov energije. Posebno pozornost namenjajo opazovanju rastlin in živali v njihovem naravnem okolju ter razumevanju njihove medsebojne povezanosti in vpliva človeka na okolje.
Vrtiček za pouk različnih predmetov
Projekt vključujejo v pouk različnih predmetov, kot so naravoslovje, biologija, geografija, gospodinjstvo, tehnika in tehnologija ter izbirni predmeti. Velik poudarek namenjajo medpredmetnemu povezovanju, učenju na prostem in razvijanju trajnostnih kompetenc. “Učenci skozi dejavnosti razvijajo odgovornost, sodelovanje, kritično mišljenje ter spoštovanje narave in hrane. Ob raziskovanju posameznih učnih kotičkov razvijajo tudi opazovalne in raziskovalne spretnosti, prepoznavajo rastlinske in živalske vrste, spoznavajo pomen opraševalcev, biotske raznovrstnosti, kompostiranja, samooskrbe ter trajnostne rabe energije in naravnih virov,” razlaga Nika Renko, koordinatorica projekta.
Poseben del projekta predstavljajo tudi interesne dejavnosti in delavnice, kot so vrtičkarski krožek, priprava jedi iz lokalno pridelanih sestavin ter izdelava naravne kozmetike iz zelišč in dišavnic. Pomembno vlogo imajo tudi ekoambasadorji, ki sodelujejo pri načrtovanju dejavnosti in širjenju trajnostnih vsebin med vrstniki.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo
Kot so sporočili z osnovne šole na Škofijah, pri projektu sodelujejo tudi z lokalno skupnostjo, čebelarji, vrtnarijami, kmeti ter različnimi strokovnimi institucijami, ki s svojim znanjem in podporo pomagajo pri razvijanju trajnostnih vsebin in dejavnosti.
Kot kontaktna točka projekta sodelujejo tudi z drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi v regiji. V sredo, 27. 5. so organizirali regijsko srečanje v projektu sodelujočih šol. Srečanja se je udeležilo 24 udeležencev ter svetovalka ZRSŠ Bernarda Moravec, za področje naravoslovja. V uvodnem delu so udeležencem predstavili šolo ter aktivnosti, ki jih izvajajo za namen ozaveščanja na področju trajnostnega razvoja. Učenci, ki so v okviru vertikalno izpeljanega Ekodneva ustvarjali vsebine in urejali učne kotičke na prostem so udeležencem srečanja prikazali in predstavili pripravljene dejavnosti, so sporočili s šole Oskarja Kovačiča Škofije.
Udeleženci so se izkustveno, ob navodilih in usmeritvah učencev, podali po naravoslovni učni poti, kjer so v 11 učnih kotičkih opazovali sadno drevje, mediteransko rastje in ptice, vrtnine, razmišljali so o učinku sončne elektrarne, iskali škodljivce v oljčniku in dobre sosede v hotelu za žuželke, v zeliščnem vrtu pa so si na koncu pripravili zeliščni napitek. Na učni poti so spoznavali tudi prilagoditve rastlin na sušo in prilagoditve živali na plenilce, prepoznavali ptičje petje, raziskovali pomen ultrazvočnih frekvenc pri orientaciji netopirjev, spoznavali razvojne kroge žuželk ter pomen čebel za opraševanje in pridelavo hrane.
Spekli grisine in naredili balzam za ustnice
V okviru dejavnosti so raziskovali dobre in slabe sosede med rastlinami, pomen kompostiranja ter uporabnost zelišč v prehrani in vsakdanjem življenju. Aktivnosti na prostem je spremljalo tudi delo v aplikaciji s katero so udeleženci pridobili povratno informacijo o opravljenem delu. Po ogledu učne poti je sledilo delavniško delo. V kuharski delavnici so si pripravili zeliščne grisine, v kozmetični delavnici pa balzam za ustnice s hidrolatom šolskih zelišč. Srečanje so zaključili s kulinaričnim doživetjem, v katerega so vključili vrtnine s šolskega eko vrta, so še sporočili s šole.
Projekt Šolski »eko« vrtovi v vzgojno-izobraževalnem okolju za doseganje podnebnih ciljev je financiran s strani MOPE, na podlagi Odloka o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada za leta 2025–2028 (Uradni list RS, št. 76/25). Projekt poteka v sodelovanju Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) ter Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ).
