Vrtovec je v ponedeljek napovedal, da pričakuje, da se bodo vsaj na najbolj problematičnem odseku pri Postojni dela začela izvajati tudi ponoči. Prav tam namreč nastajajo največji prometni zastoji na primorski avtocesti, ki je v poletnih mesecih ena najbolj obremenjenih prometnic v državi.
Toda prometni strokovnjak Andrej Brglez ocenjuje, da je možnost, da bi gradbinci že ta konec tedna dejansko začeli delati ponoči, praktično nična.
»Če me vprašate, ali bodo že ta petek delali ponoči – stoodstotno ne,« je Brglez dejal za 24ur. Po njegovih besedah so gradbena dela na avtocesti vezana na pogodbe med Darsom in izvajalci, ki vključujejo natančno določene pogoje dela, organizacijo izmenskega dela in razpoložljivost ekip.
Dela na avtocesti izvajajo posebna gradbena podjetja
»Posebna gradbena dela izvajajo posebna gradbena podjetja in s temi ima Dars določene dogovore. Zdaj bo moral Dars od izvajalcev zahtevati ali jih začeti pritiskati, da spremenijo pogoje dela in organizirajo tudi nočne izmene,« meni Brglez.
Podobno opozarja tudi odhajajoča infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek, ki pravi, da je sama med razpravami o nočnih delih pogosto naletela na odpor stroke in izvajalcev.
»Mislim, da je bolj kot denar v tem primeru problem delovna sila pri gradbincih,« pravi Bratuškova. Ob tem opozarja, da bi lahko izvajalci delavce zgolj prerazporedili z drugih gradbišč, kar ne bi pomenilo dejanskega povečanja zmogljivosti.
Na težave z organizacijo dela je že prejšnji mesec opozoril tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič. Kot je dejal, imajo včasih težave že pri zagotavljanju ene dnevne izmene, kaj šele dveh ali nočnega dela.
Opozarjanje na številne omejitve
Bratuškova poudarja, da so se o možnosti nočnih del pogovarjali na številnih sestankih z direkcijo za infrastrukturo, Darsom, gradbinci in gospodarsko zbornico, vendar so sogovorniki vedno znova opozarjali na številne omejitve.
Med njimi so poleg pomanjkanja delovne sile tudi hrup, osvetljevanje gradbišč in vpliv na okoliške prebivalce. Nočna dela bi pomenila uporabo močnih reflektorjev, težke mehanizacije in večurnega hrupa v času, ko je promet sicer manjši, a ljudje počivajo.
Ob tem se pojavlja tudi zanimiv konflikt interesov med različnimi uporabniki avtocest. »Avtoprevozniki kažejo s prstom na gradbince: delajte ponoči, gradbinci pa na avtoprevoznike: vi vozite ponoči,« opozarja Bratuškova.
Kljub številnim pomislekom pa stroka meni, da bodo nočna dela v prihodnje verjetno postala nujnost. Prometne obremenitve na slovenskih avtocestah so iz leta v leto večje, zapore pa povzročajo vse več gospodarske škode in nezadovoljstva voznikov.
Vozniki na Obali obupani: včeraj nesreča, danes kolone že navsezgodaj
V tujini nočna dela že praksa
Brglez poudarja, da v številnih evropskih državah nočna dela na avtocestah že dolgo niso nič neobičajnega. »Prepričan sem, da se bo lahko tudi v Sloveniji. Verjetno pa bo treba spremeniti tudi kakšno zakonodajo in jasno določiti odgovornost glede tveganj, ki jih prinaša delo ponoči,« ocenjuje.
Vprašanje pa ni le, ali je nočno delo mogoče, ampak tudi, koliko bi dejansko skrajšalo trajanje zapor. Prav to po mnenju Bratuškove manjka v sedanjih napovedih.
»Ko se začnejo dela ponoči, morajo pristojni povedati tudi, koliko bodo zaradi tega zapore krajše. Bo to 30 dni, dva meseca ali tri mesece manj?« opozarja.
Za zdaj tako kaže, da bodo vozniki na primorski avtocesti morali še nekaj časa potrpeti predvsem z dnevnimi zastoji. Ali bo Vrtovčeva napoved pomenila dejanski preobrat pri organizaciji največjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, pa bo verjetno jasno šele v prihodnjih tednih.
