»Roko sodelovanja ponujamo vsem, ki presegajo dnevno politiko in želijo lepšo prihodnost Slovenije,« je Janša dejal v državnem zboru ob potrjevanju ministrske ekipe. Po njegovih besedah bi opozicijskim strankam omogočili sodelovanje že pri pripravi delovnih osnutkov sistemskih zakonov, še preden bi ti prišli v parlamentarno proceduro.
Janša je ob tem poudaril, da za opozicijo takšno sodelovanje ne bi pomenilo nikakršnih formalnih obveznosti. »Če se uskladimo, se uskladimo, če ne, nima opozicija nobenih odgovornosti,« je dejal. Po njegovem mnenju bi takšen pristop omogočil bolj vsebinsko razpravo o ključnih reformah in zmanjšal politična trenja v poznejših fazah zakonodajnega postopka.
V opoziciji bodo v novem mandatu sedeli Gibanje Svoboda, SD in Levica, formalno pa tudi Resni.ca, ki je doslej pri glasovanjih večkrat podprla vladno koalicijo in ji zagotovila potrebno večino v državnem zboru.
Prav Resni.ca bi lahko postala prva opozicijska stranka, ki bi pristopila k partnerstvu za razvoj. Predsednik stranke Zoran Stevanović je v nedavnem pogovoru za STA poudaril, da bi si želel jasnih in javnih sporazumov o sodelovanju med parlamentarnimi strankami. Po njegovih besedah bi takšen sporazum pokazal, pri katerih vprašanjih želijo sodelovati, hkrati pa odpravil očitke o politični trgovini ali neformalnih dogovorih v ozadju.
V opoziciji glede Janševega predloga zadržani
Precej bolj zadržani so v levosredinskih opozicijskih strankah. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je že izrazil dvom o iskrenosti Janševe ponudbe in poudaril, da bodo presojali predvsem konkretne poteze vlade. Kot je dejal, med doslej vloženimi zakonskimi predlogi ne vidi takšnih, ki bi jih njegova stranka lahko podprla.
Tudi predsednik Levice Luka Mesec meni, da med koalicijo in opozicijo obstajajo temeljna razhajanja glede smeri razvoja države. Po njegovem mnenju nova koalicija zagovarja politike, ki vodijo v razgradnjo socialne države, pri čemer je izpostavil odnos do javnega zdravstva, stanovanjske politike in socialnega dialoga s sindikati.
»To je razkroj socialne države, kot jo poznamo, in pri tem na noben način ne morejo računati na našo podporo,« je opozoril Mesec.
V SD medtem poudarjajo, da je za ocene še prezgodaj. Predsednik stranke Matjaž Han je dejal, da podrobnosti ponudbe za zdaj ne pozna, zato o morebitnem sodelovanju ne želi ugibati. Ob tem je dodal, da bi morala morebitne odločitve o sodelovanju obravnavati pristojna strankina telesa.
Napoved partnerstva za razvoj tako že v začetku mandata odpira vprašanje, ali želi Janševa vlada vzpostaviti širši politični konsenz pri ključnih reformah ali pa gre predvsem za politično potezo, s katero želi pokazati pripravljenost na sodelovanje tudi zunaj koalicijskih vrst. Prvi odgovori opozicije nakazujejo, da bo prostor za sodelovanje omejen predvsem na posamezna vsebinska vprašanja, ne pa na širše politično zavezništvo.
