Umetna inteligenca (AI) že danes kroji naš vsakdan, v prihodnosti pa bo sprejemala ključne odločitve v zdravstvu, pravosodju in bančništvu. Ker stroji nimajo lastne morale, se pojavlja tveganje za prenos človeških pristranskosti in predsodkov v algoritme. Etični inženir za AI bo imel nalogo nadzorovati te sisteme. Skrbel bo, da bodo odločitve strojev pravične, transparentne in usklajene s človekovimi pravicami ter vrednotami.
Z razvojem metaverzuma in naprednih oblik obogatene (AR) ter virtualne realnosti (VR) se velik del našega življenja seli na splet. Virtualni svetovi ne bodo več namenjeni le igranju igric, temveč poslovnim sestankom, koncertom, izobraževanju in druženju. Arhitekti virtualnih svetov bodo digitalni urbanisti in oblikovalci, ki bodo iz nič ustvarjali celotna digitalna okolja, simulirali gravitacijo (ali jo izklopili) ter skrbeli za nepozabno uporabniško izkušnjo.
Podnebna kriza zahteva radikalne rešitve. Tradicionalno zmanjševanje izpustov v prihodnosti morda ne bo več zadoščalo, zato bodo na vrsto prišli geoinženirji. Ti strokovnjaki bodo s pomočjo naprednih tehnologij neposredno posegali v zemeljske sisteme. Razvijali bodo sisteme za umetno ustvarjanje oblakov, brizganje aerosolov v ozračje za odbijanje sončne svetlobe ali upravljanje velikanskih filtrov za črpanje ogljikovega dioksida iz zraka.
Podatki so nafta 21. stoletja, a posamezniki nad njimi pogosto nimamo pravega nadzora. V prihodnosti bodo osebni podatki postali uradna valuta. Posredniki za osebne podatke bodo delovali kot osebni finančni svetovalci, le da bodo namesto z denarjem upravljali z vašo digitalno identiteto. Pomagali vam bodo varno shranjevati podatke o vaših navadah, zdravju in iskanjih ter jih pod vašimi pogoji donosno prodajali podjetjem, ki te podatke potrebujejo za tržne raziskave.
Napredek v biotehnologiji in 3D-biotiskanju bo kmalu omogočil vzgojo delujočih človeških organov iz pacientovih lastnih celic v laboratorijih. To bo odpravilo dolge čakalne vrste za darovalce. Pojavila pa se bo potreba po novi obliki logistike. Upravljalci človeških organov bodo skrbeli za celoten proces: od naročila specifičnega organa v bio-laboratoriju, nadzora nad njegovo rastjo v sterilnih pogojih, pa vse do varnega in hitrega transporta do operacijske mize.
Prihodnost trga dela bo dinamična, nenavadna in polna izzivov. Jasno je, da se bo moral izobraževalni sistem hitro prilagoditi, saj bodo uspešni predvsem tisti posamezniki, ki bodo zmožni povezovati znanja iz različnih disciplin – od tehnologije in biologije do filozofije ter sociologije. Poklici prihodnosti morda zvenijo nenavadno, a prav oni bodo ključ do reševanja največjih izzivov našega planeta in človeštva.
