Pred nami najmanj dva tedna vročine
Prvi letošnji vročinski val bo po napovedih vremenoslovcev precej dolgotrajen. Kot pojasnjuje meteorolog Agencije RS za okolje Brane Gregorčič, se bodo temperature v prihodnjih dneh postopoma stopnjevale, izrazitejše ohladitve pa za zdaj ni na vidiku.
Po njegovih besedah bo vroč zrak zajel velik del Evrope, med najbolj izpostavljenimi območji v Sloveniji pa bodo prav zahodni deli države.
V slovenski Istri tudi več kot 35 stopinj
Najbolj vroče bo po napovedih na Goriškem, v Vipavski dolini in v slovenski Istri. Tam se bodo temperature od nedelje dalje povzpele do 35 stopinj Celzija ali celo nekoliko višje.
Tudi v preostalem delu države bodo dnevne temperature večinoma vztrajale med 30 in 35 stopinjami Celzija. Gregorčič ocenjuje, da bi takšno vreme lahko trajalo vse do začetka julija, vmes pa ni pričakovati bistvenih vremenskih sprememb.
Težava ne bodo le vroči dnevi
Dodatno obremenitev bodo predstavljale tudi visoke nočne temperature. Meteorologi opozarjajo, da se bodo ponekod že kmalu pojavile tako imenovane tropske noči, ko temperatura tudi ponoči ne pade dovolj nizko, da bi se telo lahko učinkovito ohladilo.
Prav vroče noči pomembno prispevajo k občutku izčrpanosti in povečujejo tveganje za zdravstvene težave, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih.
Vročinski vali postajajo vse pogostejši
Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec pojasnjuje, da vročinski val pomeni večdnevno neprekinjeno obdobje nadpovprečne vročine. Agencija za okolje ga v Sloveniji opredeljuje kot najmanj tri zaporedne dni s povprečno temperaturo nad določeno mejo, ki je odvisna od podnebnega območja.
Za območja z omiljenim sredozemskim podnebjem, kamor sodi tudi slovenska Istra, znaša ta prag 25 stopinj Celzija.
Po besedah klimatologinje podatki kažejo, da so vročinski valovi danes pogostejši, daljši in intenzivnejši kot pred nekaj desetletji. Pojavljajo se tudi prej v letu, kot je bilo značilno v preteklosti.
Posebna previdnost za starejše in otroke
Zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozarja, da vročina najbolj ogroža starejše ljudi, kronične bolnike, majhne otroke, osebe s posebnimi potrebami ter vse, ki veliko časa preživijo na prostem.
Med najpogostejšimi težavami so dehidracija, utrujenost, omotica in slabo počutje, v hujših primerih pa lahko pride tudi do vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi.
Kako se zaščititi?
Strokovnjaki svetujejo, da se med 10. in 17. uro izogibamo neposrednemu soncu, pijemo dovolj tekočine in nosimo lahka, zračna oblačila. Telesne aktivnosti je priporočljivo prestaviti v zgodnje jutranje ali večerne ure.
Pomembno je tudi, da smo pozorni na starejše sorodnike, sosede in druge ranljive osebe, ki med vročinskimi valovi pogosto potrebujejo dodatno pomoč.
