Dodajte nas med prednostne vire v Googlu in spremljajte naše najnovejše vsebine.

Zakaj nekateri na soncu hitro porjavijo, drugi pa zgorijo?

Melanin, genetika in UV-sevanje odločajo, kako se bo vaša koža odzvala na sonce – strokovnjaki pa opozarjajo, da niti porjavelost ni znak zdrave kože.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Poletje je čas, ko več časa preživimo na prostem, a že kratek pogled na plažo razkrije zanimiv pojav: nekateri ljudje po nekaj urah na soncu dobijo lepo zagorelo polt, medtem ko drugi kljub previdnosti končajo z rdečo in bolečo kožo. Razlog za te razlike ni naključje, temveč predvsem genetika in količina zaščitnega pigmenta v koži.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo na pomembno dejstvo: niti porjavelost niti sončne opekline niso znak zdrave kože. Obe sta namreč odziv telesa na poškodbe, ki jih povzroča ultravijolično sevanje.

Melanin – naravni ščit kože

Koža vsebuje posebne celice, imenovane melanociti, ki proizvajajo melanin. Ta pigment določa barvo kože, las in oči, hkrati pa predstavlja prvo obrambno linijo pred škodljivimi sončnimi žarki.

Ob izpostavljenosti soncu začne telo proizvajati več melanina, da bi zaščitilo globlje plasti kože. Posledica tega procesa je potemnitev oziroma porjavelost kože.

Dermatolog in dermatopatolog dr. Pedram Gerami pojasnjuje, da povečana pigmentacija sama po sebi sicer ni poškodba DNK, vendar jasno kaže, koliko ultravijoličnega sevanja je koža prejela.

Kakšna je vloga UVA in UVB žarkov?

Sončno sevanje sestavljata predvsem dve vrsti ultravijoličnih žarkov – UVA in UVB.

Žarki UVA povzročajo hitro potemnitev kože, saj vplivajo na že obstoječi melanin. UVB žarki pa spodbujajo nastajanje novega pigmenta, vendar obenem povzročajo več poškodb v površinskih plasteh kože in so pogostejši krivec za sončne opekline.

Prav razmerje med obema vrstama sevanja pogosto določa, ali bo rezultat izpostavljenosti soncu porjavelost ali opeklina.

na soncu

Zakaj imajo nekateri večjo naravno zaščito?

Na odziv kože močno vpliva dednost. Ljudje s svetlo poltjo imajo praviloma manj melanina in zato slabšo naravno zaščito pred UV-sevanjem. Posledično hitreje pordečijo in se opečejo.

Pomembno vlogo igra tudi gen MC1R, ki uravnava nastajanje pigmenta. Določene različice tega gena so povezane s svetlejšo kožo, rdečimi ali svetlimi lasmi ter večjo občutljivostjo na sonce.

Pri teh ljudeh koža težje tvori dodatni zaščitni pigment, zato je tveganje za sončne opekline večje.

Porjavelost ni znak zdravja

Čeprav je zagorela polt še vedno pogosto povezana z lepoto in zdravim videzom, dermatologi opozarjajo, da gre v resnici za obrambni odziv organizma.

Koža se potemni zato, ker skuša omejiti nadaljnje poškodbe zaradi UV-sevanja. To pomeni, da je bila škoda že povzročena.

Dermatologinja dr. Amy Kassouf poudarja, da »zdrava porjavelost« v resnici ne obstaja. Po njenem mnenju tako porjavelost kot sončne opekline pospešujejo staranje kože in povečujejo tveganje za razvoj kožnega raka.

Ali lahko opeklina postane porjavelost?

Marsikdo je že opazil, da se po rdečici in luščenju kože pojavi temnejša polt. Vendar to ne pomeni, da se je koža pozdravila brez posledic.

Poškodovane celice še naprej proizvajajo melanin, zato koža potemni, vendar so poškodbe, ki jih je povzročilo UV-sevanje, še vedno prisotne. Hitrost okrevanja je odvisna od tipa kože in resnosti opekline.

Blage sončne opekline običajno izginejo v nekaj dneh, hujše pa lahko povzročajo težave več tednov.

na soncu

Zakaj so nevarne tudi redke opekline?

Številni menijo, da je nevarno predvsem vsakodnevno sončenje. A raziskave kažejo, da so lahko problematične tudi posamezne intenzivne opekline.

Dr. Pedram Gerami opozarja, da je že nekaj močnejših sončnih opeklin skozi življenje pomembno povezanih s povečanim tveganjem za razvoj melanoma, najnevarnejše oblike kožnega raka.

Posebej tvegani so primeri, ko je koža večino leta zaščitena, nato pa je med dopustom nenadoma izpostavljena močnemu soncu.

Na moč UV-sevanja vplivajo tudi ura dneva, nadmorska višina in geografska lega. Sonce je najmočnejše okoli poldneva, intenzivnost žarkov pa narašča tudi z višino nad morjem.

Kako zaščititi kožo?

Genetske zasnove sicer ne moremo spremeniti, lahko pa bistveno zmanjšamo tveganje za poškodbe kože.

Dermatologi priporočajo redno uporabo zaščitnih krem z visokim zaščitnim faktorjem, nošenje pokrival in zaščitnih oblačil ter izogibanje soncu v času najmočnejšega UV-sevanja.

Pomembno je tudi vedeti, da UV-žarki prodrejo skozi okna, zato zaščita ni pomembna le na plaži, temveč tudi med vsakodnevnimi opravki.

Ne glede na to, ali vaša koža na soncu hitro porjavi ali se hitro opeče, strokovnjaki poudarjajo enako sporočilo: vsaka pretirana izpostavljenost soncu pušča posledice. Koža si sicer lahko opomore, vendar se poškodbe skozi leta seštevajo, zato je preventiva še vedno najboljša zaščita.