Najpogostejši razlog za pokanje paradižnikov niso bolezni, temveč nenadne spremembe v količini vode, ki jo rastlina prejme. Do težave pride predvsem v vročih poletnih obdobjih, ko daljši suši sledi obilno deževje ali intenzivno zalivanje. Ko je zemlja dalj časa suha, rast plodov skoraj obstane. Nato pa rastlina nenadoma dobi veliko vode, ki jo plod hitro vsrka. Notranjost paradižnika začne hitro nabrekati, kožica pa se temu nenadnemu širjenju ne more dovolj hitro prilagoditi. Posledica so razpoke na površini ploda.
Najbolj občutljivi so popolnoma zreli paradižniki, saj je njihova kožica že naravno tanjša in manj elastična.
Vpliv vremena: suša in močne padavine
Poletno vreme je eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na pokanje paradižnikov. Dolga sušna obdobja povzročijo stres za rastlino, nato pa nenadna količina vode – bodisi zaradi dežja ali prekomernega zalivanja – povzroči hiter vnos vlage v plodove.
Ta “šok” za rastlino je glavni sprožilec pokanja. Zato se težava pogosto pojavlja ravno po poletnih nevihtah, ko je zemlja dolgo suha, nato pa v kratkem času prejme veliko vode.
Ali so razpokani paradižniki še užitni?
V večini primerov so razpokani paradižniki še vedno povsem varni za uživanje, če razpoke niso okužene s plesnijo ali vidnimi znaki gnitja. Težava pri njih ni toliko v varnosti kot v kakovosti in obstojnosti, saj se zaradi poškodovane lupine precej hitreje kvarijo in so bolj izpostavljeni vdorom insektov ter mikroorganizmov.
Takšni plodovi običajno tudi izgubijo del svoje čvrstosti in svežine, zato niso več primerni za daljše shranjevanje ali transport. Najbolj smiselno jih je porabiti čim prej po obiranju, ko so še sveži. Če pa na razpokah opazite mehčanje, neprijeten vonj ali prisotnost plesni, je takšne paradižnike bolje zavreči, saj niso več varni za uživanje.
Ali so vse sorte enako občutljive?
Ne, vse sorte paradižnika niso enako občutljive na pokanje, saj se med njimi pojavljajo precejšnje razlike v zgradbi plodov, predvsem v debelini in elastičnosti kožice. Prav te lastnosti v veliki meri določajo, kako dobro posamezna sorta prenaša spremembe v oskrbi z vodo in vremenske razmere.
Velike mesnate sorte, kot je na primer volovsko srce, imajo običajno tanjšo in bolj občutljivo kožico, zato so tudi pogosteje nagnjene k pokanju, še posebej v obdobjih hitrih sprememb vlage. Nasprotno pa so češnjevi paradižniki praviloma precej bolj odporni, saj imajo čvrstejšo strukturo in bolj prožno kožico, ki lažje prenese nenadne spremembe v rasti plodu.
Vrtnarji navdušeni nad tem trikom: paradižnika boste imeli v izobilju
Poleg tega so sodobne hibridne sorte pogosto namensko vzgojene tako, da so bolj odporne na pokanje in druge stresne dejavnike, kar jih naredi bolj stabilne v različnih vremenskih pogojih. Če se vam težava s pokanjem ponavlja iz sezone v sezono, je zato smiselno, da pri naslednji setvi izberete sorte, ki so znane po bolj čvrsti kožici in večji odpornosti.
Kako preprečiti pokanje paradižnikov?
Dobra novica je, da lahko z nekaj preprostimi ukrepi tveganje močno zmanjšate:
1. Redno in enakomerno zalivanje
Najpomembnejši ukrep je stabilna oskrba z vodo. Bolje je zalivati manj, a redno, kot pa rastlino občasno “preplaviti”.
2. Mulčenje tal
Pokrivanje zemlje s slamo, travo ali drugimi organskimi materiali pomaga zadrževati vlago in zmanjšuje nihanja v tleh.
3. Pravočasno obiranje
Zrele plodove je bolje pobrati pravočasno, preden postanejo preveč občutljivi na razpoke.
4. Zaščita pred ekstremnim dežjem
Če je mogoče, rastline delno zaščitite pred močnimi nalivi, na primer s preprostimi pokritji ali rastlinjaki.
Pokanje paradižnikov je pogosta, a v večini primerov nenevarna težava, ki je povezana predvsem z nepravilnim zalivanjem in vremenskimi nihanji. Z nekaj pozornosti pri negi, izbiri sort in enakomerni oskrbi z vodo lahko to težavo močno omejite ter vse poletje uživate v zdravih, lepih in sočnih paradižnikih.
