Kdor še ni odločen, ali naj kandidira za župana, ima le še malo časa za odločitev, ali pa naj raje ne kandidira. Julij in avgust bosta namreč minila, kot bi trenil. Odločenost in odločnost sta med pomembnejšimi in predvsem nujnimi odlikami vsakega župana. Kdor namerava cincati do septembra, naj se vpraša, ali misli resno.
Po naših približnih podatkih je resnih kandidatov za župane malo: v Kopru ostaja najresnejši kandidat sedanji župan Aleš Bržan, v Izoli se bosta pomerila prekaljeni Boris Popovič in vztrajnejši ter mlajši športnik Vasilij Žbogar, v Piranu ima za zdaj največ možnosti Andrej Korenika, v Ankaranu pa po vsej verjetnosti Aleksander Pahor.
Zdi se, da bo najbolj vroče v izolski občini, kjer se najbolj iskri, saj je sedanji župan Milan Bogatič napovedal, da ne bo več kandidiral. Zato pa bo svoje možnosti v Izoli preizkusil nekdanji štirikratni župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki mu je javnomnenjska anketa Obale Plus, naročena pri Mediani, pred meseci pokazala daleč največ možnosti za izvolitev.
»Res bom kandidiral za župana v Izoli. To bo postalo v kratkem tudi uradno, saj bom odstopil s funkcije mestnega svetnika v občini Koper. Zgodilo se bo po skoraj 24 letih mojega političnega dela v Kopru in tedaj ne bo več dilem o tem, kje bom kandidiral in zakaj,« nam je odgovoril podjetnik Boris Popovič, ki je zadnjih osem let mestni svetnik v Kopru.
Boris Popovič (pa tudi drugi kandidati) bo imel v izolski občini več možnosti zaradi številnih očitkov, da je bilo v zadnjem mandatu narejenega premalo, še posebej v primerjavi z ostalimi tremi sosednjimi občinami. Popovičeva odločitev, da prevzame krmilo v Izoli, je pogumna, saj se marsikdo sprašuje, kako bodo kandidata iz sosednje občine sprejeli precej lokalpatriotsko nastrojeni izolski volivci.
Zato bi lahko bil v prednosti Popovičev resni protikandidat (edini zdaj znan), slovenski jadralec in olimpijec Vasilij Žbogar z Listo Vasilija Žbogarja, ki že poldrugo leto opravlja funkcijo podžupana v Izoli. V občinski svet je bil izvoljen že pred osmimi leti. Pred štirimi leti je kandidiral za župana, oktobra 2024 je postal poklicni podžupan, lani pa se je poklicnemu statusu podžupana odpovedal. Uradno še zmeraj ni postal kandidat, priznava pa, da se na politično delo v občini intenzivno pripravlja s svojimi sodelavci in podporniki. Žbogar bi bil resen Popovičev protikandidat v drugem krogu, v katerem bi seveda pobral vse glasove proti Popoviču. Govorice, da naj bi kot županski kandidat nastopil tudi izolski podjetnik Andrej Jereb, se niso izkazale za resnične.
KOPER PRIČAKUJE VSAJ DUCAT KANDIDATOV
Sedanji koprski župan Aleš Bržan potrjuje, da obstaja zelo velika (95-odstotna) verjetnost, da bo tretjič kandidiral na svoji Listi Aleša Bržana, vendar tudi pri njem odločitev še ni dokončna. Bržan pravi, da ima še veliko odprtih nalog. To je najbolj konkretno dokazal nedavno z javno tribuno o razvojnih usmeritvah občine Koper do leta 2050.
Bržan poudarja, da že danes v Kopru živijo ljudje, ki bodo leta 2050 vodili, gradili in razvijali občino, zato je treba odgovornost za njen razvoj prevzemati že danes. S tem je nakazal pripravljenost na dolgoročno vodenje občine. Bržanova lista ima v občinskem svetu osem članov, Popovičeva stranka Koper je naš pa jih ima 11. Vse več virov v Kopru zatrjuje, da bi kandidat za stranko Koper je naš lahko postal Nik Popovič, sin Borisa Popoviča, ki že drugi mandat opravlja funkcijo mestnega svetnika in si je nabral nekaj političnih izkušenj.
Zelo verjetno bo v Kopru kandidirala tudi podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič iz Gibanja Svoboda. Ob tem je poudarila, da mora stranka na državni ravni še izpeljati vse postopke potrjevanja kandidatov in da je zdaj pomembnejša vsebina oziroma program, ki ga pripravljajo.
V veliki zadregi so se znašli koprski člani Socialnih demokratov. Še sredi maja je bilo vodstvo prepričano, da bodo za kandidatko predlagali Jasno Softić, nekdanjo koprsko podžupanjo in desno roko župana Bržana. Prav v dneh, ko so Socialni demokrati napovedali resnost takšne kandidature, pa je Jasna Softić izstopila iz stranke. Minuli teden je ustanovila stranko Rumeni in modri ter zbrala 200 podpisov podpore. Po njenih besedah je med člani nekaj obrtnikov in športnikov, predvsem pa gre za ljudi, ki doslej niso bili politično aktivni. Socialni demokrati za zdaj še nimajo kandidata, so se pa v koprski SD na zadnjem zboru članstva zgodili tektonski premiki.
V Kopru bo tudi na tokratnih županskih volitvah nastopilo veliko število kandidatov, po nekaterih ocenah vsaj 12. Med njimi bo z veliko verjetnostjo tudi Jure Colja (SDS), ki v stranki še ni dokončno potrjen, vendar je na volitvah v državni zbor v prvem koprskem volilnem okraju prejel skoraj petino glasov koprskih volivcev.
»Seznam kandidatov bomo potrdili in objavili v naši stranki šele v začetku septembra,« nam je pred dnevi povedal Jure Colja.
Zelo verjetno bo za Levico kandidiral Alan Medveš. Precej verjetno bo za župana kandidiral tudi Zmago Jelinčič (SNS), ki je že leta koprski občan. Za stranko Pirati bo kandidiral Matej Sukič, za Resni.co pa kandidata še ni. Valter Krmac, kandidat Resni.ce za poslanca, ki je na državnozborskih volitvah v Kopru dosegel tretji rezultat, nam je povedal, da ni zadovoljen s smerjo, v katero so se po volitvah obrnile politične poti, in da na tak način ni mogoče pričakovati uspešnega delovanja niti v občini.
Med novimi strankami je tudi Zavedno Koper, katere predsednik je dirigent Patrik Greblo, podpredsednika pa Rado Pišot (ZRS Koper) in Katja Pegan (Gledališče Koper). Stranka še nima kandidata za župana. Patrik Greblo je povedal, da ni nujno, da ga bodo tudi našli, in da bodo v tem primeru podprli koga iz druge stranke. Predvsem pa želijo s svojim pojavom v občinski politiki dvigniti standard političnega delovanja.
V PIRANU ŠE ZMERAJ PREVLADUJE KORENIKA
V piranski občini se zdi, da je vse odločeno, saj sedanji župan, ki že eno leto napoveduje nadaljevanje mandata, ne vidi resnega protikandidata. Prepričan je, da je s sodelavci opravil veliko večje delo kot vrsta njegovih predhodnikov. Javnomnenjska raziskava Mediane za Obalo Plus je pred petimi meseci pokazala, da ima Korenika veliko prednost pred drugimi možnimi kandidati, kljub temu da ima v občini precej ljudi pomisleke glede njegovega načina vodenja občine.
V zadnjih mesecih skuša z vrsto dosežkov na komunalnem in infrastrukturnem področju dokazati, da je naredil približno toliko, kot je v svojem času pred 16 leti naredil Tomaž Gantar. Med možnimi protikandidati Andreju Koreniki omenjajo Roberta Smrekarja iz Logarjeve stranke Demokrati in Kleo Jeretič iz SDS, sicer hčerko Sebastjana Jeretiča, direktorja Urada vlade za komuniciranje.
Največ pomislekov proti Koreniki leti na račun še vedno nesprejetega občinskega prostorskega načrta, neuresničene stanovanjske politike in vrste dvomljivih prostorskih odločitev, pri katerih sodeluje Janšev odvetnik in sedanji notranji minister Franci Matoz. Toda Korenikovi sodelavci vidijo prav povezavo z Matozom kot eno od prednosti, saj računajo, da bo Korenika s takšno povezavo lažje uresničeval zastavljene načrte v novem mandatu. Poleg tega so kadri, zbrani okoli Andreja Korenike, tudi sicer politično povezani s kadri iz sedanje vlade, tako iz Urada vlade za komuniciranje kot iz drugih delov državne uprave.
Koreniki močno nasprotujeta Boris Popovič in portoroški podjetnik Vejsil Hot, ki je bil pred dnevi izvoljen za podpredsednika SD v Kopru. Popovič in Hot sta postala politična zaveznika ter očitno pozabila na stare zamere in sodne spore. Boris Popovič je pred državnozborskimi volitvami podprl Meiro Hot zaradi njenega uspešnega dela v državnem zboru. Po njegovem mnenju gre zasluga za ukinitev vinjet na obalni hitri cesti prav njej, česar drugim politikom dolga leta ni uspelo doseči. Hot in Popovič bosta očitno nastopila skupaj proti Koreniki. To pomeni, da bodo jesenske volitve tudi v Piranu bolj živahne, kot je doslej pričakoval Andrej Korenika.
ANKARAN ČAKA NOVEGA ŽUPANA
V Ankaranu je Gregor Strmčnik napovedal, da ne bo več kandidiral za župana. Kandidature pa ne izključuje Aleksander Pahor z liste Vsi smo Ankaran, ki je v prvem mandatu pomagal na oblast Alešu Bržanu v Kopru. Zdaj bi lahko bil eden najresnejših kandidatov za prevzem vodenja občine.
ŠE ZMERAJ Z AVTOBUSI NA VOLIŠČA
Kaj za lokalne volitve pomeni odvzem volilne pravice za tiste, ki v Sloveniji živijo in delajo več kot pet let, nimajo pa državljanstva? V štirih obalnih občinah živi več kot pet let najmanj 6500 tujcev brez državljanstva. Vseh tujcev brez državljanstva pa je vsaj dvakrat toliko. Zakon o lokalnih volitvah je tako volilno pravico na lokalnih volitvah odvzel najmanj 6500 tujcem.
Dva župana, Andrej Korenika in Aleš Bržan, imata ob takšni ureditvi pomisleke. Eden od vidnih politikov iz štirih občin pa nam je dejal, da bo imela takšna ureditev kljub pomislekom vsaj eno dobro plat: posamezniki bodo zdaj na volišča organizirano (»z avtobusi ali kombiji«) vozili bistveno manj sicer politično neaktivnih prebivalcev Slovenije.
To drži le deloma. Res je, da so posamezniki – predvsem »gazde« določenih podjetij in predstavniki nekaterih verskih ali narodnostnih skupnosti – organizirano vozili skupine volivcev v podporo določenim kandidatom.
Res pa je tudi, da bodo še naprej vozili takšne volivce, ki imajo državljanstvo, a zaradi politične nezainteresiranosti na volišča ne bi prišli, če jih eden od volilnih »krojačev« ne bi izkoristil za pomoč kandidatu, ki bi mu bil po izvolitvi na takšen ali drugačen način dolžan. Oblast je očitno tako sladka in donosna, da je vsak takšen (tudi sporen) napor vreden truda.
Če povzamemo: velikih in tektonskih premikov v vodenju štirih istrskih občin v naslednjem mandatu ni pričakovati. Razen če se tik pred zdajci ne bodo pojavili novi, doslej skriti veliki aduti. Vsi resni kandidati pa vedo, da noben ne bo kos zahtevnim nalogam, če ob sebi ne bo imel dovolj velike in izkušene ekipe, ki bo sposobna spremembe tudi izpeljati.
