V resnici je botoks medicinski pripravek, ki se že desetletja uporablja tako v estetski medicini kot pri zdravljenju različnih zdravstvenih težav. Pripravljen je na osnovi prečiščenega botulinskega toksina, ki se v nadzorovanih količinah uporablja tako v estetski kot tudi medicinski stroki. Botulin toksin je nevrotoksin, ki ga proizvaja bakterija Clostridium Botulinum.
Zastrupitev s tovrstno bakterijo lahko povzroči botulizem, stanje, ki povzroči ohromitev določenih skupin mišic. Botulizem je izredno redka zastrupitev. Tovrstna bakterija proizvaja osem vrst toksinov, tip A je farmakološko obdelan in registriran za uporabo v estetski medicini. Deluje tako, da začasno sprosti določene mišice in s tem zmanjša njihovo krčenje.
Posledično se zgladijo mimične gube, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se obraznih izrazov, kot so smejanje, mrščenje ali dvigovanje obrvi. Poleg glajenja gub se uporablja za zdravljenje migren, pretiranega potenja, mišičnih krčev in nekaterih drugih zdravstvenih težav. Zaradi svoje učinkovitosti in dolgoletne uporabe velja za enega najbolj raziskanih preparatov v estetski medicini.
- Botoks je strup in je zato nevaren. Delno drži. Eden najpogostejših pomislekov izhaja iz dejstva, da botoks vsebuje botulinski toksin. Res je, da gre za snov, ki lahko v naravi povzroči botulizem, vendar se v medicini uporablja močno prečiščena in strogo nadzorovana oblika toksina v izjemno majhnih odmerkih. Pri posegih, ki jih izvaja usposobljen zdravstveni strokovnjak, velja botoks za varen postopek z dobro dokumentirano varnostjo. Kot pri vsakem medicinskem posegu sicer obstajajo možni neželeni učinki, vendar so resni zapleti redki. Botoks je nevaren v velikih količinah in če ga uporablja nekdo, ki za to ni primerno usposobljen. Če se odločite za takšen poseg, vedno preverite, kdo ga bo opravil.
- Po botoksu je obraz vedno zamrznjen in brez izraza. Ne drži. Nenavaden ali »zamrznjen« videz ni posledica samega botoksa, temveč najpogosteje neustreznega odmerjanja ali nepravilne aplikacije. Cilj sodobne estetske medicine je ohraniti naravno mimiko in hkrati zmanjšati vidnost gub. Izkušen strokovnjak lahko zdravljenje prilagodi posamezniku tako, da obraz ostane živahen in izrazen.
- Botoks je trajna rešitev. Ne drži. Učinek botoksa je začasen. Delovati začne običajno v nekaj dneh po posegu, polni učinek pa je viden približno po enem tednu. Rezultati običajno trajajo od tri do štiri mesece, nato pa se mišična aktivnost postopoma povrne. Za ohranjanje učinka so potrebni ponovni tretmaji.
- Botoks je namenjen samo odpravljanju gub. Ne drži. Čeprav je najbolj znan po estetskih učinkih, ima botoks številne medicinske uporabe, kot smo napisali tudi že v uvodu. Uporablja se pri zdravljenju kroničnih migren, pretiranega potenja, mišičnih krčev, nekaterih očesnih motenj in prekomerno aktivnega mehurja. Zaradi svoje sposobnosti začasnega sproščanja mišic je postal pomembno terapevtsko orodje na različnih področjih medicine.
- Botoks povzroča zasvojenost. Ne drži. Za botoks ni dokazov, da bi povzročal fizično ali kemično odvisnost. Ljudje se za ponovne posege običajno odločajo zato, ker so zadovoljni z videzom in želijo ohraniti dosežene rezultate. Ko se učinek izteče, se mišice vrnejo v svoje običajno delovanje, ne da bi telo razvilo odvisnost od zdravila.
Botoks je danes eden najbolje raziskanih estetskih posegov in ima za seboj desetletja medicinske uporabe. Večina mitov o njem izhaja iz pomanjkljivega poznavanja postopka ali iz primerov nestrokovno izvedenih posegov. Dejstvo je, da je ob pravilni uporabi varen, učinkovit in začasen način za zmanjševanje gub ter zdravljenje nekaterih zdravstvenih težav. Ključ do dobrih rezultatov pa ostaja izbira usposobljenega in izkušenega zdravstvenega strokovnjaka, ki zdravljenje prilagodi posameznikovim potrebam.
Viri: American Society of Plastic Surgeons, National Health Service
