Kolesarjenje je v Sloveniji izjemno priljubljeno – za vsakodnevne poti v službo, rekreacijo in prosti čas. Z večjim številom kolesarjev na cestah pa je na nas tudi večja odgovornost. Vsak kolesar lahko z uporabo luči, odsevnikov in svetlejših oblačil sicer sam pomembno prispeva k svoji varnosti, a »vidnostni« pripomočki sami po sebi niso vedno dovolj.
Varne poti ne ustvarjajo le pravila, ampak predvsem kultura vedenja in medsebojno spoštovanje – odgovorno vedenje kolesarjev ter strpnost, pozornost in prilagojena hitrost voznikov motornih vozil. Le s skupnimi prizadevanji vseh udeležencev v prometu lahko ustvarimo okolje, v katerem bodo poti varnejše in prijetnejše za vse.
Dober kolesar ni nujno najhitrejši
Po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa je bilo v letu 2025 zabeleženih 1.364 prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev. Najpogostejši vzroki nesreč so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.
Veliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi trenutkov nepozornosti in slabega »sobivanja« med kolesarji, pešci in vozniki. To je še posebej izrazito v mestih, kjer si isti prostor pogosto delijo različni uporabniki – od počasnejših rekreativcev in družin do hitrejših cestnih kolesarjev ter uporabnikov e-koles in e-skirojev.
Osnova dobrega kolesarskega bontona je zato preprosta: bodimo vidni in drugim pokažimo, kaj nameravamo narediti. Pravočasno nakazovanje smeri, predvidljiva vožnja in prilagajanje hitrosti pomagajo preprečiti situacije, v katerih lahko pride do nevarnih presenečenj. Nekaj sekund prednosti pri prihodu na cilj ni vrednih tveganja za padec ali trk.
Dober kolesar zato ni tisti, ki je najhitrejši, ampak tisti, ob katerem se drugi počutijo varno.
Za večjo varnost lahko veliko naredimo sami
Čeprav čelada za odrasle v Sloveniji ni vedno obvezna, je močno priporočljiva za kolesarje vseh starosti, saj zmanjša tveganje za hude poškodbe glave za kar 40 do 70 %. Pomembna je tudi dobra vidnost – odsevni elementi, delujoče luči in svetla oblačila povečajo možnost, da nas drugi udeleženci v prometu pravočasno opazijo.
Enako velja za osnovno pravilo, ki ga pogosto pozabimo: pred rdečo lučjo se ustavimo vedno – tudi takrat, ko je križišče prazno ali ko nas »nihče ne vidi«. Svoje kolo pa redno vzdržujemo, saj je tehnično brezhibno kolo pomemben del varne vožnje.
Varnost pa ni odvisna le od tega, kaj imamo na sebi, ampak tudi od tega, kako se vedemo v prometu. Uporaba telefona med kolesarjenjem zmanjšuje pozornost in podaljšuje odzivni čas. Podobno velja tudi za poslušanje glasbe med vožnjo – previsoka glasnost lahko zmanjša zaznavanje dogajanja v okolici. Predvsem pa ne pozabimo, da smo v prometu zgled tudi drugim.
Preprosta navada, ki naredi razliko
Zanimiv podatek je, da se največ prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev zgodi podnevi – kar 87 %. To potrjuje, da varnost kolesarjev ni povezana le z razmerami ponoči ali v slabši vidljivosti, temveč tudi s tem, kako dobro jih drugi udeleženci v prometu zaznajo.
Prav zato je pomembno, da varnost razumemo širše. Raziskave namreč potrjujejo, da lahko že preprosti ukrepi pomembno prispevajo k večji varnosti. Raziskava danske Univerze Aalborg je na primer pokazala, da je bila stopnja prometnih nesreč s telesnimi poškodbami pri kolesarjih, ki so uporabljali prižgane luči tudi podnevi, za kar 19 % nižja kot pri tistih, ki luči niso imeli prižganih. Pri nesrečah z več udeleženci v prometu je bil učinek še izrazitejši – do 47 % manj nesreč s poškodbami.
Uporaba luči tudi podnevi tako predstavlja pomembno nadgradnjo zaščite kolesarjev, saj izrazito povečuje njihovo vidnost v prometu. Bodite svetel zgled tudi vi!
