Fosil je med obhodom na območju krajinskega parka našel naravovarstveni nadzornik Gregor Koželj, dolgoletni ljubiteljski raziskovalec narave. Kot je povedal, je v kamnini opazil nenavadno črno strukturo, ki ga je takoj pritegnila. Sprva ni vedel, za kaj gre, a je posumil, da bi lahko šlo za nekaj posebnega. Natančne lokacije najdbe ni želel razkriti, saj želi območje zaščititi pred morebitnimi neodgovornimi iskalci fosilov.
Po posvetu z geologi je Koželj fosil poslal na Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, kjer so z dodatnimi raziskavami, med drugim tudi z metodo EDS za določanje kemijske sestave, potrdili, da gre za zob plakodonta iz obdobja triasa, starega približno 235 milijonov let.
Plakodonti so bili morski plazilci, ki so v triasu poseljevali tople plitvine ob obrobju tedanjega oceana Tetida. Čeprav jih zaradi videza pogosto primerjajo z želvami, niso bili dinozavri, saj so živeli v morju. Zrasli so do približno dveh metrov, imeli so široko glavo, kratke noge in močan oklep, s katerim so se branili pred plenilci. Večino časa so se zadrževali pri morskem dnu, kjer so se prehranjevali predvsem s školjkami.
Prav njihova prehrana je vplivala tudi na obliko zob. Kot pojasnjuje paleontologinja Irena Debeljak, so bili plakodontovi zobje ploščati, široki in zelo trdni, saj so morali z njimi drobiti trde lupine školjk. Sklenina se je pri teh živalih razvila tako, da je prenesla velike pritiske, posebnost pa je bila tudi ta, da so obrabljene ali poškodovane zobe stalno nadomeščali z novimi, vedno večjimi.
Po besedah raziskovalcev je najdba posebej pomembna zato, ker je fosilov plakodontov iz časa karnija, podobdobja triasa pred približno 235 milijoni let, razmeroma malo. Vsak tak primerek zato prispeva k boljšemu razumevanju evolucije teh živali in njihove razširjenosti. Debeljak je ob tem poudarila, da je idrijski zob izjemno velik, morda celo največji doslej najden iz tega obdobja, poleg tega pa je ohranjen na način, ki omogoča vpogled v mikrostrukturo sklenine z drugačne perspektive kot običajno.
Prav to bi lahko raziskovalcem pomagalo pojasniti nekatere evolucijske posebnosti izjemno močne sklenine, ki pri plakodontih še ni dobro raziskana. Najdba pa je pomembna tudi širše, saj opozarja, da bi se na območju Idrije in Krajinskega parka Zgornja Idrijca lahko skrivali še drugi dragoceni fosili iz obdobja triasa.
Paleontologi bodo v nadaljnjih raziskavah skušali določiti tudi natančnejši rod živali, ki ji je zob pripadal. Ena od možnosti je, da gre za rod Cyamodus. Po zaključku raziskav nameravajo fosil predstaviti tudi javnosti, najditelj Gregor Koželj pa upa, da bo vsaj replika nekoč na ogled tudi v Krajinskem parku Zgornja Idrijca.
