Stevanović je v državnem zboru povedal, da so trije delavci Progrosa prejeli vsa zaostala izplačila. Po njegovih besedah je eden od delavcev prejel 6000 evrov, dva pa po 3000 evrov. Denar je po njegovih navedbah založil sam, podjetje Progros, katerega lastnik in nekdanji direktor je poslanec Resnice Boris Mijič, pa mu mora ta sredstva vrniti do konca leta.
»Mi smo zdaj zadevo zaključili in še enkrat več dokazali, da vse, kar rečemo, drži,« je dejal Stevanović. Dodal je, da bodo politično odgovornost Borisa Mijiča presojali pristojni organi stranke. Če bo dolg do konca leta poravnan in če Mijič ne bo pravnomočno spoznan za krivega v katerikoli zadevi, lahko ostane poslanec, v nasprotnem primeru pa bo moral oditi, je napovedal predsednik Resnice.
Za sredo dopoldne je Stevanović napovedal tudi prvo javno izjavo Borisa Mijiča v zvezi z dogajanjem okoli podjetja Progros. Po njegovih besedah je Mijič po bolniški odsotnosti znova aktiven in naj bi bil dostopen za medije.
Stevanović je ob tem zatrdil, da so bili delavci Progrosa v zadnjih dneh deležni političnih pritiskov, saj naj bi nekatere stranke primer izkoriščale predvsem za obračunavanje s stranko Resnica. V stranki obenem napovedujejo pripravo predloga novele zakona o gradbeništvu, s katero bi uredili tudi učinkovitejše plačevanje podizvajalcev in preprečili podobne primere neizplačil v gradbeni panogi.
Stevanović kot policist grozil
Ob dogajanju okoli Progrosa pa se je v javnosti znova odprlo tudi vprašanje Stevanovićeve preteklosti. POP TV in N1 sta namreč objavila sodbo iz leta 2004, iz katere izhaja, da je bil Stevanović spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Radovljiško okrajno sodišče je ugotovilo, da je 30. maja 2003 okoli druge ure zjutraj pred hotelom oškodovancu grozil, da ga bo uničil, poskrbel, da ne bo več vozil, in da ga bo ustrelil. Sodišče je presodilo, da je s tem pri oškodovancu povzročil občutek strahu, še posebej zato, ker je bil Stevanović takrat policist in je posedoval orožje.
Za kaznivo dejanje mu je sodišče izreklo denarno kazen v višini 150.000 tolarjev ter plačilo stroškov postopka. V obrazložitvi sodbe je kot olajševalne okoliščine navedlo, da do takrat še ni bil kaznovan, in da so k dogodku deloma prispevale tudi opazke oškodovanca in njegovih prijateljev na račun policije ter vožnje pod vplivom alkohola. Oteževalnih okoliščin sodišče ni ugotovilo.
Stevanović je med sodnim postopkom zanikal, da bi oškodovancu grozil, in trdil, da ga je ta lažno prijavil. Februarja je medijem dejal, da se dogodka ne spomni, včeraj pa je na družbenih omrežjih zapisal, da je oškodovancu, ki naj bi po njegovih besedah »obvladal vse sfere družbenega življenja«, namenil »nekaj krepkih«, ker si je ta to »zaslužil«.
V njegovem kabinetu so za STA sporočili, da gre za vprašanje, ki se v javnosti odpira že od volilne kampanje, in da dodatnih pojasnil ne bodo dajali. Podobno so se odzvali tudi v stranki Resnica, kjer poudarjajo, da Stevanovićevega ravnanja izpred več kot dveh desetletij ne skrivajo.
Gre sicer za novo razkritje iz Stevanovićeve preteklosti. Med volilno kampanjo je bilo namreč že objavljeno, da je bil leta 2008 obsojen tudi zaradi poskusa goljufije, sodba pa je postala pravnomočna leta 2010. Po poročanju N1 je bilo v tej sodbi navedeno tudi, da je bil Stevanović na podlagi sodbe iz Radovljice iz leta 2004 že pravnomočno predkaznovan zaradi ogrožanja varnosti.
Na nova razkritja so se odzvali v stranki Levica, kjer so znova pozvali k Stevanovićevemu odstopu z mesta predsednika državnega zbora. Ocenili so, da človek, ki prikriva lastne pravnomočne obsodbe in hkrati ščiti poslanca, obremenjenega z očitki o izkoriščanju delavcev, nima potrebne kredibilnosti za vodenje najvišjega zakonodajnega organa.
