Poleti Jadran preplavijo tisoči rekreativnih navtikov. Marine so polne jadrnic, gliserjev in jaht, z njimi pa tudi manj izkušenih voditeljev plovil. Prav vprašanje njihove usposobljenosti je bilo v ospredju oddaje Vroči mikrofon na Valu 202, kjer so sogovorniki opozorili, da sedanji slovenski sistem kandidatom omogoča pridobitev izpita brez praktičnega dela na morju.
Izpit opravijo v učilnici, nato lahko upravljajo 24-metrsko plovilo
V Sloveniji izpit za voditelja čolna obsega teoretično preverjanje znanja pomorskih predpisov, pravil izogibanja trčenju, osnov navigacije, motoroznanstva ter vezanja vozlov in uporabe navigacijskih kart. Vse poteka pred komisijo Uprave za pomorstvo – v učilnici. Po uspešno opravljenem izpitu pa lahko posameznik upravlja plovilo, dolgo do 24 metrov, četudi pred tem še nikoli ni sedel za krmilo.
To po mnenju številnih izkušenih jadralcev predstavlja veliko pomanjkljivost.
»Prava preizkušnja pride šele pri pristajanju«
Izkušeni jadralec Slavko Žbogar, ki po Jadranu pluje že več kot štiri desetletja, je v oddaji povedal, da se razlika med izkušenimi in začetniki pokaže zelo hitro. »Najbolj se vidi pri pristajanju, izplutju iz marine, sidranju in srečevanju na morju. Ko imaš opravljen teoretični del, bi moral opraviti tudi praktični izpit,« je poudaril v oddaji.
Po njegovih besedah je plovba v idealnih vremenskih razmerah razmeroma preprosta, težave pa nastanejo ob vetru, valovih ali zahtevnejšem manevriranju v marinah. »Ko nastane problem, se pokaže nervoza in negotovost. Zaradi lastne varnosti in varnosti vseh na morju bi morali imeti tečajniki tudi prakso,« opozarja.
Teorija ni dovolj
Podobno je v oddaji povedal tudi Sandi Fon, direktor navtičnega podjetja, ki se ukvarja z oddajo jadrnic, katamaranov in jaht. Pri svojem delu pogosto srečuje ljudi, ki imajo veljaven izpit, praktičnih izkušenj pa skoraj nič. »Licenca za voditelja čolna ne daje praktičnega znanja. Je zgolj teoretična. Potem pa lahko 18- ali 19-letnik najame več deset metrov dolgo plovilo in nanj povabi prijatelje,« opozarja. Dodaja, da tudi ob uvedbi praktičnega usposabljanja nihče ne postane izkušen skiper.»Na morju štejejo preplute milje. Vseeno pa je dobra osnova in kakovostno praktično usposabljanje izredno pomembno.«
Po njegovem bi lahko pri financiranju takšnega sistema sodelovale tudi zavarovalnice, saj prav one krijejo velik del škode, ki nastane zaradi nesreč na morju.
Uprava za pomorstvo: Sistem je varen
Na drugi strani na Upravi za pomorstvo sprememb za zdaj ne načrtujejo. Aleš Rotar, pristaniški kapitan in predstavnik Uprave za pomorstvo, priznava, da razprave o uvedbi praktičnega dela potekajo že več let, vendar opozarja na višje stroške za kandidate. »Cena izpita bi se precej zvišala. Poleg tega beležimo malo pomorskih nesreč in menimo, da z obstoječim sistemom ter preventivo dosegamo ustrezno raven varnosti,« je dejal.
Po njegovih besedah večina nesreč v slovenskem morju ni povezana zgolj z začetniki, temveč tudi z izkušenimi voditelji plovil. Največkrat gre za manjše trke pri pristajanju in odvezovanju.
»Če imamo prakso za avto, zakaj je ne bi imeli za čoln?«
Dolgoletni kapitan dolge plovbe in predavatelj Bogdan Glavina takšnih argumentov ne sprejema. »Za vozniški izpit odštejemo tudi po dva tisoč evrov. Ne razumem, zakaj pri upravljanju plovil, kjer je lahko nevarnost še večja, ne bi uvedli obveznega praktičnega dela. Varnost mora biti na prvem mestu,« poudarja.
Hrvaška zaostruje pravila
Povod za razpravo je tudi nedavna tragična nesreča na Hrvaškem, v kateri je v trčenju jadrnice in katamarana umrlo več ljudi. Po njej so hrvaške oblasti napovedale spremembe sistema pridobivanja dovoljenj.
Med drugim bodo uvedli računalniško opravljanje izpitov za vse kategorije in obvezno praktično navigacijo za določene kategorije voditeljev plovil. Rotar poudarja, da razmere na Hrvaškem niso primerljive s slovenskim morjem. »Hrvaško morje je bistveno večje, prometa je veliko več. Pri nas se pomorski promet odvija na visoki ravni varnosti, zato za zdaj ne vidimo potrebe po spremembi«, je še povedal v oddaji.
