Če bo predlog zakona sprejet, bo Slovenija dobila novo specializirano sodišče za obravnavo najzahtevnejših primerov korupcije, organiziranega in gospodarskega kriminala. Predlog prinaša tudi več sprememb kazenskega postopka in reorganizacijo dela specializiranih organov, katerih cilj je po navedbah pripravljavcev učinkovitejši pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj.
Državni tožilci bi dobili več pristojnosti
Ena pomembnejših novosti se nanaša na kazenski postopek.
Predlog predvideva poseben procesni režim za zadeve, ki bi jih obravnavalo novo sodišče. Ta naj bi bil podoben ureditvi, ki jo uporablja Evropsko javno tožilstvo.
V praksi bi to pomenilo, da bi imel državni tožilec večjo vlogo pri usmerjanju predkazenskega in kazenskega postopka, medtem ko bi preiskovalni sodnik predvsem odločal o posegih v človekove pravice, kot so hišne preiskave, pridržanja ali drugi prisilni ukrepi.
Letno poročanje državnemu zboru
Predlog zakona določa tudi dodatno odgovornost predsednika novega specializiranega sodišča.
Ta bi moral vsako leto državnemu zboru predložiti poročilo o delu sodišča. V njem bi moral predstaviti rezultate dela, trajanje sodnih postopkov ter opozoriti na morebitne sistemske težave.
Na ministrstvu ocenjujejo, da bi takšna ureditev povečala preglednost delovanja sodišča in omogočila boljše spremljanje njegove učinkovitosti.
Portret kandidata za ministra za pravosodje Mihaela Zupancica.
Prenos vseh tekočih postopkov
Da ustanovitev novega sodišča ne bi povzročila zamud pri že odprtih primerih, predlog predvideva prenos vseh tekočih zadev, zaposlenih, dokumentacije in opreme iz sedanjih specializiranih oddelkov.
Sodniki in tožilci, ki že obravnavajo posamezne primere, bi delo nadaljevali tudi na novi instituciji.
Skoraj 14 milijonov evrov dodatnih stroškov
Vzpostavitev novega specializiranega sodišča bi po ocenah pripravljavcev zahtevala približno 13,8 milijona evrov dodatnih proračunskih sredstev v obdobju med letoma 2026 in 2029.
Denar bi namenili predvsem ustanovitvi nove institucije, zaposlovanju dodatnega kadra ter informacijski in organizacijski podpori njenemu delovanju.
Predlog je še v zakonodajnem postopku
Gre za predlog zakona, zato opisane spremembe še ne veljajo. Vlada bo o njem predvidoma odločala že jutri, nato pa ga bo moral obravnavati in potrditi še državni zbor. Šele po sprejetju in uveljavitvi zakona bi nova ureditev lahko začela veljati.
