SDS je objavila izhodišča za koalicijsko pogodbo, ki jih je uskladila s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati Anžeta Logarja. Dokument so oblikovali v 20 točkah, ki začrtujejo smer morebitne prihodnje vlade v obdobju 2026–2030.
Kot temeljne vsebinske prioritete navajajo razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti ter decentralizacijo in zmanjševanje birokracije. Po njihovih navedbah je cilj oblikovanje države, ki temelji na konkurenčnem gospodarstvu, socialni odgovornosti in visoki kakovosti življenja.
Razvoj in vloga države
Dokument izhaja iz stališča, da mora država ustvarjati pogoje za razvoj posameznika in gospodarstva, ne pa nadomeščati pobude. V ospredje postavljajo osebno odgovornost, delo in podjetnost kot temelj napredka.
Ob tem poudarjajo ravnotežje med razvojem in socialno varnostjo. Socialni sistem naj bi zagotavljal zaščito za najranljivejše, hkrati pa spodbujal čim hitrejšo ponovno vključitev posameznikov v delovno okolje.
Gospodarstvo, plače in produktivnost
Kot temelj blaginje izpostavljajo uspešno in produktivno gospodarstvo. Višje plače naj bi bile po njihovih navedbah posledica večje produktivnosti, ne administrativnih posegov.
Napovedujejo ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, spodbujanje domačih podjetij in privabljanje tujih naložb. Poseben poudarek namenjajo meritokraciji, torej nagrajevanju glede na delo in dosežene rezultate.
Stanovanjska politika
Na področju stanovanjske politike napovedujejo ukrepe za lažji dostop do stanovanj, zlasti za mlade. Med rešitvami omenjajo jamstvene sheme, ki naj bi posameznikom omogočile lažje financiranje lastnega doma.
Ob tem izpostavljajo tudi zmanjševanje birokratskih ovir pri gradnji in urejanju nepremičnin.
Zdravstvo
Na področju zdravstva napovedujejo reorganizacijo sistema z namenom povečanja učinkovitosti in dostopnosti storitev. Eden ključnih poudarkov je skrajševanje čakalnih dob.
Kot pomembno načelo izpostavljajo, da mora javni denar slediti pacientu, kar naj bi po njihovih navedbah prispevalo k boljši izrabi sredstev in večji kakovosti storitev.
Izobraževanje in kadri
Velik poudarek dajejo kakovostnemu in dostopnemu izobraževanju na vseh ravneh. Sistem naj bi bil tesneje povezan z gospodarstvom, s ciljem razvoja kadrov, ki ustrezajo potrebam trga dela.
Med cilji je tudi zadrževanje domačih talentov ter ustvarjanje pogojev za vračanje strokovnjakov iz tujine. Izpostavljajo pomen vseživljenjskega učenja kot ključnega dejavnika razvoja.
Decentralizacija in regije
Ena od osrednjih usmeritev je krepitev vloge regij in večja finančna samostojnost občin. Napovedujejo možnost prenosa dela državnih institucij v različne dele države.
Cilj je enakomernejši razvoj države in večja odgovornost lokalnih skupnosti za lasten razvoj.
Javna uprava in debirokratizacija
Napovedujejo zmanjšanje administrativnih bremen in bolj učinkovito delovanje javne uprave. Pomemben del reforme naj bi bila digitalizacija ter uvajanje sodobnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco.
Ob tem izpostavljajo tudi večjo odgovornost in nagrajevanje zaposlenih glede na uspešnost.
Energetika in okolje
Na področju energetike poudarjajo zagotavljanje zanesljivih in razpršenih virov energije ter večjo energetsko neodvisnost države.
Okoljske politike naj bi bile po njihovih navedbah usmerjene v iskanje ravnotežja med varovanjem okolja in gospodarskim razvojem.
Demografija: poudarek na rodnosti in družini
Med izrazitejšimi poudarki dokumenta je tudi demografska politika. Po njihovih navedbah dolgoročne rešitve za staranje prebivalstva ne vidijo v povečanem priseljevanju, temveč predvsem v izboljšanju življenjskih pogojev, višji blaginji in večji podpori družinam.
Izpostavljajo, da mora država ustvarjati okolje, v katerem se bodo posamezniki lažje odločali za družino in otroke. Družino z otroki opredeljujejo kot enega ključnih dejavnikov prihodnjega razvoja države, ne le v socialnem, temveč tudi v širšem družbenem in gospodarskem smislu.
Boj proti korupciji
Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je eden osrednjih poudarkov dokumenta. Napovedujejo uvedbo načela ničelne tolerance ter okrepitev institucij za odkrivanje in pregon takšnih dejanj.
Po njihovih navedbah naj bi takšni ukrepi prispevali k večji transparentnosti delovanja države in okrepili zaupanje javnosti v institucije.
Družba, vrednote in prihodnost
Dokument se dotika tudi širših družbenih vprašanj, kot so pomen družine, skupne vrednote in odnos do zgodovine. Poudarjajo povezovanje družbe in enakost pravic za vse.
Napovedujejo tudi širše politično sodelovanje ter pripravo dolgoročnih razvojnih usmeritev za prihodnost države.
Upravljanje in merljivi cilji
Kot navajajo, naj bi bile vse politike vezane na jasno določene cilje, odgovornost nosilcev odločitev in redno spremljanje rezultatov.
Gre za izhodišča za morebitno koalicijsko pogodbo, ki bodo predmet nadaljnjih političnih usklajevanj. Njihova končna vsebina bo odvisna od nadaljnjih dogovorov med političnimi akterji.
