Primorska avtocesta iz Kopra do Ljubljane: danes skoraj dve uri
Poletna turistična sezona znova kaže zobe na primorski avtocesti. Po zadnjih podatkih Prometno-informacijskega centra vožnja iz Kopra proti Ljubljani trenutno traja približno 1 uro in 56 minut, medtem ko je pot iz Ljubljane proti Kopru dolga okoli 1 uro in 15 minut.
Razlika med smerema je posledica povečanega turističnega prometa, več zastojev in številnih del na avtocesti. Za razdaljo dobrih 100 kilometrov tako vozniki danes porabijo skoraj dvakrat več časa kot običajno.
Kje trenutno nastajajo zastoji?
Največ težav je trenutno na primorski avtocesti, kjer je med Senožečami in Nanosom proti Ljubljani zaprt vozni pas, zaradi česar je nastal zastoj.
Promet je močno upočasnjen tudi:
- med Uncem in Postojno proti Kopru,
- med Logatcem in Brezovico proti Ljubljani.
Dodatne omejitve veljajo na vipavski hitri cesti, kjer promet zaradi del poteka po spremenjenem režimu:
- proti Novi Gorici po enem prometnem pasu,
- iz smeri Nove Gorice proti Nanosu je promet med Vipavo in Razdrtim preusmerjen na regionalno cesto,
- tranzitni tovorni promet iz Italije pa je preusmerjen na mejni prehod Fernetiči.
Dela na cestah bodo trajala še nekaj dni
Ob povečanem prometu razmere dodatno otežujejo tudi številna gradbišča. Predvidoma do 24. julija potekajo dela med Logatcem in Uncem ter med Razdrtim in Postojno, kjer zaradi menjave varnostne ograje prihaja do premičnih zapor.
Na odseku Postojna–Unec bo promet v nočnih urah potekal le po enem prometnem pasu, hitrost vožnje pa bo omejena na 60 kilometrov na uro.
V soboto bodo spremembe tudi na območju razcepa Nanos, kjer bo zaradi sanacije vozišča spremenjen prometni režim.
Dve uri za 100 kilometrov
Današnje razmere znova odpirajo vprašanje, koliko časa Slovenci dejansko porabimo za vožnjo po eni najpomembnejših prometnih povezav v državi.
Za čas, ki ga danes potrebuje voznik iz Kopra do Ljubljane, bi lahko v običajnih prometnih razmerah prevozil precej daljše razdalje.
- Dunaj – Bratislava (okoli 80 kilometrov) vozniki običajno prevozijo v približno eni uri.
- Zagreb – Karlovac (okoli 55 kilometrov) je praviloma oddaljen manj kot 45 minut vožnje.
- V približno dveh urah je mogoče prevoziti tudi relacijo München – Salzburg, dolgo približno 145 kilometrov.
- Podobno velja za pot med Budimpešto in Győrom, dolgo okoli 120 kilometrov.
Čeprav primerjave niso povsem neposredne zaradi različnih prometnih razmer in gostote prometa, ostaja dejstvo, da je skoraj dve uri za dobrih 100 kilometrov za številne voznike težko razumljiv podatek. Sploh, če upoštevamo dejstvo, da so slovenske avtoceste redno uzdrževane in prenovljene.
Iz Trsta bi bili v istem času že v Barceloni ali Londonu
Primerjava postane še bolj zanimiva, če pogledamo letalske povezave z bližnjega letališča Trst.
Medtem ko vozniki danes skoraj dve uri porabijo za vožnjo med Koprom in Ljubljano, lahko v podobnem času z letalom prepotujejo več kot tisoč kilometrov.
Nekaj primerov neposrednih letov:
- Barcelona – približno 1.100 kilometrov, let traja okoli 1 uro in 55 minut.
- London – približno 1.200 kilometrov, let traja približno 2 uri.
- Bruselj – približno 900 kilometrov, let traja okoli 1 uro in 45 minut.
- Frankfurt – približno 620 kilometrov, let traja približno 1 uro in 20 minut.
- Palermo – približno 820 kilometrov, let traja okoli 1 uro in 40 minut.
Primerjava seveda ni povsem neposredna, saj je treba pri letalskem prometu upoštevati prihod na letališče, varnostni pregled in vkrcanje. Kljub temu nazorno pokaže razmerje med razdaljo in časom – v skoraj dveh urah lahko z letalom prepotujemo več kot desetkrat daljšo razdaljo, kot jo danes zaradi zastojev premagamo na primorski avtocesti.
Poletni prometni val ostaja največji izziv
Današnje razmere znova odpirajo vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnjih letih zmogla slediti vse večjim prometnim obremenitvam. Primorska avtocesta je ena najpomembnejših prometnih žil v državi, poleti pa se skoraj vsak konec tedna znajde na robu svojih zmogljivosti. Vprašanje, kdaj bodo pristojni začeli resneje razmišljati o širitvi avtocestnih odsekov, dodatnih pasovih ali drugih dolgoročnih prometnih rešitvah, tako ostaja bolj aktualno kot kadar koli prej.
