Sreda, 12. avgusta, bo dan, ko se bo vsekakor splačalo pogledati proti nebu. Slovenijo namreč čaka izrazit delni sončni mrk, ki bo še posebej zanimiv v zahodnem delu države.

Na Obali bo Luna ob največji fazi zakrila približno 87 odstotkov Sončeve površine, zato bo od običajnega svetlega Sončevega diska ostal viden le manjši del. Največja zakritost v Sloveniji bo sicer na severozahodu države, kjer se bo približala 90 odstotkom. Podatki za druga večja mesta kažejo, da bo zakritost v Kranju okoli 86,3-odstotna, v Ljubljani 84,2-odstotna, v Celju okoli 80-odstotna, v Mariboru 79,5-odstotna in v Novem mestu približno 77,5-odstotna.

Na Obali se bo začelo okoli 19.26

Mrk se bo na območju Kopra in Portoroža začel okoli 19.26. V Kopru bo največjo fazo dosegel okoli 20.13, v Portorožu približno minuto pozneje, okoli 20.14.

Pri Portorožu astronomski izračuni navajajo magnitudo mrka približno 0,892, pri Kopru pa okoli 0,874. Magnituda mrka sicer ni isto kot odstotek zakrite Sončeve površine: opisuje, kolikšen delež premera Sonca je ob največji fazi prekrit z Luno.

Za primerjavo bo v Ljubljani maksimum okoli 20.12, zakritega pa bo približno 84,2 odstotka Sončeve površine. V Kranju bo zakritost dosegla približno 86,25 odstotka.

Najboljši pogled bo zahteval odprto zahodno obzorje

Pri opazovanju letošnjega mrka bo pomembna še ena okoliščina. Dogajal se bo pozno zvečer, tik pred sončnim zahodom.

To pomeni, da zgolj kraj z visokim odstotkom zakritosti še ne zagotavlja dobrega pogleda. Sonce bo med največjo fazo že zelo nizko, zato lahko pogled hitro zakrijejo hribi, stavbe ali drevesa.

Na Obali bo zato prednost predvsem odprt pogled proti zahodnemu obzorju. Ob jasnem vremenu bodo za opazovanje najprimernejše lokacije, kjer v smeri zahajajočega Sonca ni večjih ovir.

Posebnost letošnjega dogodka je prav dejstvo, da bomo Sonce opazovali močno zakrito tik pred zahodom. NASA opozarja, da bo v številnih delih celinske Evrope Sonce zašlo še med potekom mrka, zato bo mogoče spremljati tako imenovani mrk ob sončnem zahodu.

Drugod po Evropi bo Sonce povsem izginilo

Medtem ko bomo v Sloveniji spremljali delni sončni mrk, bo v nekaterih delih Evrope prizor še spektakularnejši.

Popolni sončni mrk bo 12. avgusta potoval čez del severne Rusije, Grenlandijo, Islandijo in Atlantik ter nato dosegel Španijo in majhen del Portugalske. Na območjih znotraj pasu popolnega mrka bo Luna za kratek čas v celoti prekrila Sončev disk.

V večjem delu Evrope, tudi v Sloveniji, bomo ostali zunaj pasu popolnosti in bomo zato videli le delni mrk.

Opozorilo: brez zaščite nikar ne glejte v Sonce

Čeprav bo velik del Sonca zakrit in bo Sonce nizko nad obzorjem, to ne pomeni, da bo vanj varno gledati s prostim očesom.

Za opazovanje delnega sončnega mrka je potrebna ustrezna zaščita oči. Navadna sončna očala niso dovolj. Uporabiti je treba namenska očala oziroma filtre za opazovanje Sonca.

Še posebej nevarno je opazovanje skozi daljnogled, teleskop ali fotografski objektiv brez ustreznega sončnega filtra. NASA poudarja, da je neposredno gledanje Sonca brez primerne zaščite varno samo v kratkem obdobju popolne faze popolnega mrka – te pa v Sloveniji ne bo.

Po mrku se predstava nadaljuje: prihajajo Perzeidi

Ko bo Sonce zašlo, astronomskega dogajanja še ne bo konec.

Prav v noči z 12. na 13. avgust bo vrhunec dosegel eden najbolj znanih meteorskih rojev – Perzeidi.

Mednarodna meteorska organizacija napoveduje glavni maksimum 13. avgusta med približno 2. in 4. uro po univerzalnem času, širše obdobje največje aktivnosti pa sega čez noč z 12. na 13. avgust. Teoretična zenitna urna frekvenca (ZHR) je ocenjena na okoli 100 meteorjev na uro.

To seveda ne pomeni, da bo vsak opazovalec videl sto utrinkov na uro. V praksi je število vidnih meteorjev odvisno od svetlobnega onesnaženja, oblačnosti, odprtosti neba in drugih pogojev. IMO za podeželske lokacije ob maksimumu kot običajno vidno aktivnost navaja približno 30 do 50 Perzeidov na uro.

Letos bo za Perzeide skoraj idealno

Letošnji Perzeidi imajo še eno veliko prednost: Luna jih praktično ne bo motila.

Prav 12. avgusta nastopi mlaj, zato bo nočno nebo brez močne mesečine. Mednarodna meteorska organizacija letošnje pogoje za opazovanje Perzeidov označuje kot optimalne.

Za opazovanje ne potrebujemo teleskopa ali daljnogleda. Najbolje je poiskati čim temnejši kraj stran od mestne razsvetljave, z odprtim pogledom na čim večji del neba. Očem je priporočljivo dati nekaj časa, da se prilagodijo temi.

Perzeidi so sicer aktivni od 17. julija do 24. avgusta, njihov radiant oziroma navidezna točka izvora pa leži v območju ozvezdja Perzej.

Od kod prihajajo Perzeidi?

Svetlobne sledi, ki jim običajno rečemo »utrinki«, niso zvezde. Nastanejo, ko drobni delci z veliko hitrostjo vstopijo v Zemljino atmosfero.

Izvor Perzeidov je komet 109P/Swift-Tuttle, ki na svoji poti okoli Sonca za seboj pušča tok delcev. Zemlja vsako leto prečka ta tok, delci pa v atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 59 kilometrov na sekundo.

En večer, dva nebesna spektakla

Če bo vreme sodelovalo, bo tako 12. avgust eden najbolj zanimivih astronomskih večerov letošnjega poletja.

Na Obali se bo predstava začela okoli 19.26 z delnim sončnim mrkom. Ob največji fazi bo zakritega okoli 87 odstotkov Sončeve površine, zato bo prizor tik pred sončnim zahodom zelo izrazit. Največja zakritost v Sloveniji bo nekoliko severneje, na severozahodu države.

Po sončnem zahodu pa se bo pogled preselil na temno nočno nebo, kjer bodo glavno vlogo prevzeli Perzeidi.

Najprej torej skoraj zakrito Sonce, nato pa noč utrinkov – in vse to v razmaku le nekaj ur.