Gradnja dolgo pričakovane serminske vpadnice ni pomembna le zaradi prihodnje prometne povezave. Dela so arheologom omogočila vpogled v zgodovino območja, ki sega več tisoč let v preteklost.
Kot je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA), so arheološke raziskave ob vznožju Sermina razkrile ostanke poselitve iz različnih zgodovinskih obdobij, med najzanimivejšimi odkritji pa je več kot 2000 let stara nekdanja struga reke Rižane.
Rižana je nekoč tekla povsem drugače
Današnja podoba okolice Kopra je bila v preteklosti precej drugačna. Arheologi so na zahodnem delu trase globoko pod današnjo morsko gladino naleteli na staro strugo Rižane.
Ugotovitve kažejo, da reka v prazgodovini ni tekla tako kot danes, temveč je Sermin oblivala z vzhodne in zahodne strani. Grič, ki ga danes poznamo kot del koprskega zaledja, je bil tako nekoč otok.
Po prihodu Rimljanov se je pokrajina začela intenzivneje spreminjati. Rimljani so med drugim posegali v vodne poti in urejali brežine, pri čemer so uporabljali velike količine kamenja.
Pod zemljo tudi ostanki rimskih cest
Raziskave niso razkrile le stare struge. Arheologi so na območju odkrili več rimskih prometnic, ki so vodile proti različnim delom Sermina.
Šlo je za razmeroma preprosto grajene ceste iz kamnitega nasutja, prekritega z drobnejšim materialom. Ob njih so našli tudi jarke za odvajanje vode in druge ureditve, ki kažejo, kako sistematično so Rimljani posegali v prostor.
Najdbe potrjujejo, da je bilo območje Sermina že pred približno dvema tisočletjema pomemben in dobro povezan prostor.
Sledi življenja že iz bronaste in železne dobe
Zgodovina Sermina pa se ne začne z Rimljani. Raziskave so pokazale sledi človekove prisotnosti že iz precej starejših obdobij.
Na območju so arheologi prepoznali ostanke iz bronaste in železne dobe, pozneje pa je prostor doživel velike spremembe z vključevanjem območja v rimski svet v zadnjih stoletjih pred našim štetjem.
Na trasi so naleteli tudi na ostanke rimske vile in grobove iz rimskega obdobja.
Med premičnimi najdbami so keramične posode, strešniki ter različni bronasti predmeti. Predmeti so bili predani Pokrajinskemu muzeju Koper, kjer jih bodo lahko strokovno obdelali in preučili.
Kopali tudi več metrov pod današnjo morsko gladino
Razmere za arheologe niso bile preproste. Na posameznih mestih so raziskave potekale približno dva metra in pol pod današnjo morsko gladino, delo pa sta oteževala močvirnata tla in podtalnica.
Prav globina najdb je strokovnjakom ponudila pomembne informacije o nekdanji podobi obale. V rimskem obdobju je bila namreč obalna linija drugačna od današnje, območje okoli Sermina pa se je skozi stoletja zaradi naravnih procesov in človekovih posegov močno spremenilo.
Cesta v prihodnost razkrila pot v preteklost
Serminska vpadnica je bila zasnovana predvsem kot pomembna prometna povezava, ki naj bi izboljšala dostop do koprskega pristanišča in razbremenila promet na širšem območju Kopra.
Toda še preden bodo po novi cesti zapeljala vozila, je njena gradnja razkrila precej starejše prometne poti.
Odkritja ob Serminu tako danes sestavljajo zanimivo sliko prostora, kjer so se ljudje naseljevali, gradili poti in spreminjali krajino že pred več tisoč leti – v času, ko je bila podoba Koprskega zaliva povsem drugačna od tiste, ki jo poznamo danes.
