Viralni video italijanske onkologinje Debore Rasio je odprl vprašanje, ki je razburilo splet. Trdi namreč, da večja izpostavljenost soncu zmanjšuje tveganje za melanom, sončne kreme pa naj bi povečevale tveganje za kožnega raka.
Povzetek zapisa Debore Rasio na Facebooku
Debora Rasio v svojem zapisu postavlja pod vprašaj pogosto prepričanje, da je izpostavljenost soncu glavni vzrok za melanom. Sklicuje se na več raziskav in trdi, da naj bi bila večja, redna izpostavljenost soncu povezana z manjšim tveganjem za melanom. Kot primer navaja ljudi, ki so zaradi svojega poklica pogosto na soncu, pri katerih naj bi bilo tveganje za melanom za približno 40–50 % manjše kot pri ljudeh, ki večino časa preživijo v zaprtih prostorih.
Posebej izpostavlja tudi sončne kreme. Po njenem zapisu naj bi raziskava, izvedena na približno 500.000 ljudeh v okviru UK Biobank, pokazala povezavo med uporabo sončnih krem in večjim tveganjem za različne kožne rake.
Pomembno vlogo po njenem mnenju ima vitamin D, ki nastaja v koži ob izpostavljenosti soncu. Rasio ga predstavlja kot pomemben zaščitni dejavnik pred melanomom, saj naj bi vplival na procese, povezane z rastjo, širjenjem in imunskim odzivom proti rakavim celicam.
Na koncu ne poziva k nenadzorovanemu sončenju, ampak k zmerni izpostavljenosti soncu brez sončnih opeklin. Po njenem mnenju je treba količino sonca prilagoditi tipu kože ter se pred pretirano izpostavljenostjo zaščititi predvsem s fizičnimi zaščitnimi ukrepi, kot so klobuk, majica in senčnik.
Video je bil na Facebooku in Instagramu označen oziroma blokiran kot »napačna informacija« na podlagi preverjanja neodvisnih preverjevalcev dejstev.
Sončne kreme da ali ne?
Oglasila se je tudi Federacija zdravnikov splošne medicine, ki meni, da je Rasio navedene podatke interpretirala selektivno in zunaj njihovega konteksta.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) je ob tem ponovno poudarila, da je bilo leta 2022 približno 80 % melanomov po svetu – 267.000 od skupno 332.000 primerov – povezanih z izpostavljenostjo ultravijoličnemu sevanju.
UV-žarki, pojasnjuje agencija, prodrejo v kožne celice in povzročajo genetske mutacije, sončne opekline pa lahko tveganje povečajo za približno dvakrat, še posebej, če do njih pride v otroštvu. Po navedbah agencije bi bilo mogoče z ustreznimi preventivnimi ukrepi preprečiti približno 45 % smrti zaradi melanoma.
Tudi Italijansko združenje za dermatologijo (SIDeMaST) je poudarilo, da je pretirano in nepravilno izpostavljanje soncu glavni dejavnik tveganja za kožnega raka. Kožo je zato treba ustrezno zaščititi tudi z uporabo sončnih krem.
Po njihovih navedbah so odobrene sončne kreme zasnovane tako, da delujejo na površini kože, ne prodirajo skozi njene globlje plasti in ne povzročajo sistemske absorpcije.
Tudi Italijanski nacionalni inštitut za zdravje (ISS) je objavo Rasio označil kot lažno novico:
»Ni res, da so sončne kreme škodljive in še manj, da so rakotvorne. Vsa mnenja nimajo enake teže: za varovanje zdravja je pomembno preverjati vire in se opirati na znanstvene dokaze.«
Sonce ni naš sovražnik
Po viralnem videu, v katerem je pod vprašaj postavila uveljavljena priporočila glede sončnih krem, se je Debora Rasio odzvala še z daljšo razlago na YouTubu. V njej vztraja pri svojih trditvah in podrobneje predstavlja raziskave, na katere se je oprla, predvsem glede povezave med izpostavljenostjo soncu, vitaminom D, melanomom in uporabo sončnih krem.
Rasio poudarja, da sonca ne bi smeli obravnavati kot sovražnika in da je pomembna predvsem zmerna izpostavljenost brez sončnih opeklin.
