Skupina Luka Koper je v prvem polletju uspešno izkoristila svojo strateško vlogo v severnem Jadranu, povečala kontejnerski pretovor, ohranila stabilen skupni obseg pretovora ter ustvarila zelo dobre poslovne rezultate, ki potrjujejo odpornost poslovnega modela in konkurenčnost pristanišča v širšem evropskem prostoru.
Prilagajanje spremenjenim geopolitičnim in gospodarskim razmeram
Prvo polletje letošnjega leta je zaznamovalo nadaljnje prilagajanje svetovne trgovine spremenjenim geopolitičnim in gospodarskim razmeram. Evropsko gospodarstvo je kljub umirjeni rasti ostalo pod vplivom negotovosti v mednarodnem okolju, medtem ko so se logistične in transportne verige še naprej prilagajale spremenjenim trgovinskim potem med Azijo in Evropo. V takšnih razmerah so evropska pristanišča, zlasti v Sredozemlju, poslovala v razmerah povečane konkurence in spremenjenih blagovnih tokov, povezanih z dogajanjem na območju Sueškega prekopa, Rdečega morja in Hormuške ožine.
Utrdili položaj
Kljub navedenemu so v prvem polletju v družbi povečali pretovor kontejnerjev za 5 odstotkov in dosegli pretovor 656.150 kontejnerskih enot (TEU). Rast so poganjale predvsem naložbe v proizvodne obrate v zalednih državah, zlasti za potrebe avtomobilske industrije in logistike, ki ustvarjajo nove blagovne tokove. Obstoječim trem rednim kontejnerskim servisom z Daljnim vzhodom so v tem obdobju dodali še eno in tako dodatno utrdili svoj položaj ključne vstopne točke za širšo regijo.
Manjši pretovor avtomobilov
Pretovor avtomobilov je v prvem polletju znašal 409.538 vozil, kar je 9 odstotkov manj kot v prvem polletju leta 2025. Kljub temu, da so v zadnjih mesecih nekoliko ublažili negativni trend iz prvega četrtletja, še naprej beležijo manjši izvoz na trge Turčije, Izraela in širšega Bližnjega vzhoda, kjer na povpraševanje vplivajo uvedba dodatnih dajatev, okrepljena prisotnost kitajskih proizvajalcev in geopolitične razmere v regiji, medtem ko uvoz vozil iz Kitajske vztrajno raste.
Kaj pa ostale številke?
Na skupini sipkih in razsutih tovorov so dosegli 1 odstotno rast, na skupini tekočih tovorov pa 6 odstotno rast, medtem ko so zaradi manjših količin lesa ter železovih in jeklenih proizvodov na generalnih tovorih pretovorili 0,5 milijona ton blaga, kar je 9 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
Skupni ladijski pretovor blaga (v tonah) je v prvem polletju leta 2026 dosegel 11,5 milijona ton, kar je na ravni načrtovanih količin in odstotek več od pretovora v prvem polletju leta 2025.
Rast ključnih finančnih kazalnikov
Čisti prihodki od prodaje Skupine so v prvem polletju leta 2026 dosegli 206,1 milijona evrov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Rast je posledica večjega pretovora kontejnerjev in prihodkov iz naslova skladiščenja. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je dosegel 57,1 milijona evrov, kar je 8 odstotkov več, pri čemer so na rezultat pozitivno vplivali predvsem višji čisti prihodki od prodaje. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v prvem polletju leta 2026 znašal 48,1 milijona evrov in je bil za 11 odstotkov oziroma 4,6 milijona evrov višji od doseženega v prvem polletju leta 2025.
»V družbi se spremenljivim razmeram v logistiki aktivno prilagajamo in skušamo izkoristiti vse poslovne priložnosti. Še posebej v takih negotovih razmerah, kot smo jim priča, pride do izraza naša operativna prilagodljivost, ki jo bomo z naložbami v nove skladiščne in manipulativne v prihodnjih letih še izboljšali«, je ob objavi rezultatov poudarila Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper.
Ob polletju za več kot 90 milijonov naložb v infrastrukturo in opremo
Leto 2026 je v znamenju pospešenega izvajanja večjih naložb v okviru obsežnega naložbenega cikla v skladu s strateškim poslovnim načrtom Skupine Luka Koper. Za naložbe je bilo v prvem polletju leta 2026 namenjenih 91,6 milijona evrov, kar je 70 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pospešeno nadaljujejo podaljšanje severnega dela prvega pomola, gradnjo več etažne garažne hiše za avtomobile in premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu, medtem ko se gradnja večnamenskega skladišča za jeklene kolute in 12. veza na drugem pomolu v tem letu zaključujeta.
