Po tonski vaji smo z Marino spregovorili o njenem ponovnem nastopu, odnosu do slovenske publike, odločitvi o zaključku glasbene kariere, pa tudi o glasbi, ki jo danes najraje posluša.
Skupina Denis & Denis, ustanovljena leta 1982, je s svojim prepoznavnim synth-pop zvokom hitro postala ena vidnejših predstavnic elektronskega vala v takratni Jugoslaviji. Po nekaj letih skupnega ustvarjanja sta se glasbenika razšla, Marina pa je leta 1988 izdala samostojni album Marina in se istega leta preselila v Združene države Amerike. Po dolgih letih ju je ponovno združila 30. obletnica skupine. Leta 2012 sta se tako vrnila na odre in ponovno obudila zgodbo Denis & Denis. Zakaj sta se odločila zaključiti kariero in kaj je Marino tokrat pripeljalo v Koper, nam je zaupala v pogovoru.
V svoji dolgoletni karieri ste večkrat nastopali v Sloveniji. Kakšna je slovenska publika?
Rekla bi, da je to ena najbolj hvaležnih publik. Ko grem peti v Slovenijo, se počutim zelo dobro. Vedno imam občutek, da so ljudje prišli predvsem zato, da se dobro zabavajo, da so veseli in brez predsodkov. Preprosto ne pridejo zato, da bi me proučevali, ampak zato, da bi se zabavali. Če sem tudi jaz razpoložena za druženje z njimi, je to zmagovalna kombinacija.
Kaj bi rekli, če bi primerjali slovensko publiko z preostalim državam regiona?
Tukaj so ljudje na neki način bolj odprti. Poleg tega so politično precej neobremenjeni, predvsem pa se čuti, da pridejo na koncert z jasnim ciljem – da se zabavajo. Jaz sem zato sproščena in se na odru še malo bolj zabavam. Res je dobitna kombinacija.
Denis & Denis so imeli vmes premor, zdaj pa ponovno nastopate skupaj. Kako se danes počutite na odru?
Zgodilo se je precej po naključju. Zadnjih nekaj let smo bili precej aktivni, letos spomladi pa je po 42 letih ponovno izšel naš originalni album na vinilu, ki je prvič izšel leta 1984. Midva sva pravzaprav spomladi zaključila kariero. Ta nastop je zame nekakšen bonus. Pred nekaj dnevi sem se vrnila iz New Yorka. Ko sem vedela točen datum vrnitve, sem dobila povabilo za ta koncert. Ker sem bila tukaj pred enim letom in sem takrat poslušala Masayo, katere velika oboževalka sem, se mi je vse skupaj zdelo kot neko sporočilo vesolja.
Z njo smo nekoč skupaj nastopali v Ljubljani na maršu za legalizacijo marihuane. Zelo mi je bila všeč. Ker sem bila letos ponovno pri prijateljici v Piranu, sem podaljšala bivanje, da bi jo lahko prišla poslušat na tem trgu. Potem sem pomislila, da mi morda vesolje sporoča, naj se ponovno vrnem na ta kraj in opravim ta nastop. In tako sem tukaj.
Pred dvema letoma ste v nekem intervjuju dejali, da z Denis & Denis ne boste več snemali novih pesmi. Je to še vedno vaša odločitev?
Da, novih pesmi pravzaprav nismo niti snemali. Z Davorjem delava skupaj že od 2. decembra 1982. Na začetku smo imeli bend, jaz pa sem takrat živela v Novem Sadu in potovala. Potem sem se preselila v Reko, ker sem Riječanka, in takrat smo začeli intenzivno delati. Res intenzivno. Ampak toliko se je vsega nabralo. Starejša sva in preprosto je postalo naporno. Zato sva se odločila, da zaključiva kariero. Sama imam tudi druge načrte v življenju.
Petje in nastopanje za vas nista več karierni cilj?
Ne. Stara sem 68 let. Preprosto ne. Vem, da me ljudje radi poslušajo, in tisti, ki me imajo radi, lahko še vedno poslušajo vse, kar sem izdala. So pesmi, ki jih ljudje do zdaj niso slišali. Zelo rada bi imela nove pesmi, ampak sem zelo, zelo izbirčna. Pesmi, ki sem jih pela, so bile vedno nekoliko drugačne in posebne. Približno 90 odstotkov jih je bilo napisanih prav zame, tako glasba kot besedilo. Zato mi ni lahko najti pesmi, ki bi mi bila všeč. Želim, da moja pesem ne zveni kot katera od drugih, da ne bi imela občutka, da sem nekaj podobnega že slišala. Želim biti avtentična.
Z Davorjem torej sodelujeta že več kot štiri desetletja. Po daljšem premoru sta se pred 15 leti ponovno združila. Kaj je vaju takrat ponovno povezalo?
Leta 2012 sem živela v Ameriki. Takrat je Davor pripravljal reunion in mi poslal sporočilo. Bila sem prosta in želela sem to narediti, zato sem se odzvala.
Kaj je tisto, kar poslušate zjutraj, ko se zbudite?
Ne poslušam glasbe takoj, ko se zbudim. Zjutraj sem rada v miru. Morda človek z leti potrebuje več miru. Pogosto sem rada sama s svojimi mislimi in jih moram slišati.
Sem pa zelo vesela, da sem bila na koncertu Rosalíe. To je bilo nekaj, kar sem si zelo želela. Ujel se je pravi trenutek in bila sem na njenem prvem koncertu. Pogosto si še vedno ogledam posnetke s koncerta, ker je to takšna umetnost, da jo ponovno doživljam. Potem sem bila tudi na koncertu Sinead Harnett. Ni tako zelo znana, je pa britanska pevka. Poslušala sem jo v zelo majhnem jazzovskem klubu in bilo je fantastično, ker je bila morda pet metrov stran od mene. To je nekaj, kar lahko doživiš v New Yorku.
Kaj vam pomeni, da ste se po vsem tem času ponovno vrnili na oder v Sloveniji?
Zelo sem hvaležna, da ste me povabili. Vse skupaj se je zgodilo precej spontano. Pravzaprav sem sem prišla zaradi druge stvari. V Frankfurtu sem imela intervju za ameriški vizum. Na termin sem čakala več mesecev in bila zaradi vsega precej nervozna, saj seveda nikoli ne veš, kako bo na ameriškem veleposlaništvu. Ko sem izvedela datum, sem rekla: dobro, potem pa bom tukaj videla še nekaj prijateljev, ki sem jih spoznala pred letom dni. In tako se je zgodila tudi ta zgodba z nastopom.
Zelo lepo je, ko se ljudje povežejo in ko se ustvari takšna energija. Potem prostor zaživi. Zato mi je zelo lepo, da sem danes tukaj.
Vam danes takšni nastopi manjkajo?
Ne, meni nastopanje ne manjka. Nisem tip človeka, ki bi moral biti ves čas na odru. Nekatere moje kolegice ne morejo brez tega in lahko to razumem, ampak človek mora nekaj početi. Od vseh stvari, ki sem jih počela, to najbolje delam in mi je najlažje. In rada sem to počela. Ko sem zdaj ponovno začela peti, mi je bilo sprva malo težko, ampak zelo uživamo. Zelo imam rada te pesmi!
