Morje pri Pulju je v zadnjih dneh ponudilo prizor, ki ga kopalci in obiskovalci obale zagotovo ne vidijo vsak dan. Le nekaj deset metrov od kopnega so se pojavile velike tune, ki so med hitrim premikanjem večkrat silovito skočile iz morja. Posnetek je hitro pritegnil pozornost tudi na družbenih omrežjih, kjer so se pojavila vprašanja, kaj je velike plenilke pripeljalo tako blizu obale.

Nenavaden prizor so po poročanju hrvaških medijev posneli v četrtek, 27. avgusta, v Štinjanu pri Pulju. Na posnetku je mogoče videti več velikih rib, ki se v neposredni bližini obale hitro premikajo skozi vodo in skačejo nad gladino.

Čeprav prizor deluje nenavadno, prihod modroplavutega tuna v bližino istrske obale sam po sebi ni nekaj nezaslišanega. Še bolj zanimivo je, da to avgusta ni bilo edino takšno opažanje na območju Pulja.

Tune so pri Pulju opazili že v začetku avgusta

V začetku avgusta so o velikih tunah tik ob obali poročali z območja Verudele oziroma Zlatnih stijen. Sredi meseca so jih opazili tudi v bližini Fratarskega otoka.

Posnetek iz Štinjana je tako še eden od letošnjih primerov, ko so se velike ribe pojavile dovolj blizu obale, da so jih ljudje lahko dobro opazovali.

Toda zakaj tune sploh skačejo iz morja?

Kaj tune pripelje tako blizu obale?

Najverjetnejši razlog je hrana.

Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) je velik in izjemno hiter morski plenilec, ki se prehranjuje z manjšimi ribami. Ko jata plena pride bliže obali, ji lahko sledijo tudi tune.

Pri intenzivnem lovu se dogajanje preseli vse do gladine. Manjše ribe skušajo ubežati plenilcem, tune pa jih z veliko hitrostjo zasledujejo. Takrat lahko velike ribe prebijejo morsko gladino in skočijo iz vode.

Prav takšen lov je ena od mogočih razlag prizora, ki so ga posneli pri Pulju. Iz samega videoposnetka sicer ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kaj natančno se je dogajalo pod gladino.

So jih lahko preganjali morski psi?

To vprašanje se je pojavilo tudi med komentarji pod posnetkom. Nekateri so ugibali, ali tune iz vode skačejo zato, ker jih preganja večji plenilec.

Vendar za takšno razlago v konkretnem primeru ni dokazov.

Sama prisotnost tun prav tako ne pomeni, da so v neposredni bližini morski psi. Brez posnetkov oziroma drugih dokazov o dogajanju pod morsko gladino bi bilo povezovanje prizora z morskim psom zgolj ugibanje.

Precej običajnejša razlaga za podobno vedenje tun je intenziven lov na manjše ribe.

Modroplavuti tun se je po desetletjih težav močno vrnil

Za današnjo številčnost modroplavutega tuna v Sredozemlju je pomembno tudi širše ozadje.

Vrsta je bila zaradi desetletij intenzivnega ribolova nekoč v precej slabšem položaju, zaradi česar so bili uvedeni strožji ukrepi upravljanja in ribolovne kvote.

Danes so razmere drugačne. Mednarodna komisija za ohranitev atlantskih tunov (ICCAT) je za obdobje od leta 2026 do 2028 dovoljeni skupni ulov vzhodnega staleža modroplavutega tuna, kamor sodi tudi Sredozemlje, povečala za 19,3 odstotka.

Za vzhodni Atlantik in Sredozemlje je skupni dovoljeni ulov določen pri 48.403 tonah.

Tudi na Hrvaškem je ribolov modroplavutega tuna strogo reguliran. Hrvaška državna kvota za leto 2026 znaša 1.238,13 tone in je razdeljena med gospodarski ribolov, športni in rekreacijski ribolov, znanstvene namene ter prilov.

To pa ne pomeni, da lahko vsakdo, ki zagleda tuno, preprosto vrže trnek v morje in jo odnese domov. Za različne oblike ribolova veljajo posebna dovoljenja, kvote, časovne omejitve in druga pravila.

Prizor, ki ga ni lahko pozabiti

Ne glede na razlog, zaradi katerega so se tune tokrat približale obali, je posnetek iz Štinjana lep prikaz dogajanja, ki običajno ostane očem obiskovalcev obale skrito.

Modroplavuti tun namreč ni majhna riba. Odrasli primerki lahko dosežejo več metrov dolžine, njihova značilna hidrodinamična oblika telesa pa jim omogoča izjemno hitro plavanje.

Ko se jata takšnih plenilcev med lovom pojavi tik pod morsko gladino in le nekaj deset metrov od kopnega, je rezultat lahko prav takšen prizor, kot so mu bili tokrat priča pri Pulju.