Vrane so med najbolj dovzetnimi pticami
Na virus je občutljivih več vrst ptic, med najbolj dovzetnimi pa so prav vrane. Pri pticah se lahko okužba hitro razširi in povzroči večje število poginov oziroma tako imenovane epizootije. Okužijo se lahko tudi konji, medtem ko se pri ljudeh bolezen najpogosteje pojavi po piku okuženega komarja. Neposreden prenos virusa z običajnim stikom med ljudmi ni značilen.
Letos več kot tisoč primerov v Evropi
Virus se letos širi tudi drugod po Evropi. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je prejšnji teden poročal o več kot 1000 lokalno pridobljenih okužbah v Evropi. Število primerov se je v zadnjih tednih občutno povečalo. Okužbe so letos potrdili med drugim na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Italiji, Španiji, Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Franciji, Švici, Grčiji in na Nizozemskem.
Pri ljudeh pogosto brez izrazitih simptomov
Večina ljudi, ki se okuži z virusom Zahodnega Nila, nima simptomov ali pa se pojavijo blažji znaki, podobni gripi. Mednje sodijo predvsem povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V redkejših primerih lahko okužba poteka težje in prizadene osrednji živčni sistem. Takšen potek lahko povzroči resne nevrološke zaplete. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se največ okužb pojavlja od sredine julija do konca septembra, zato je obdobje povečane aktivnosti virusa še vedno v teku.
Bolezen izvira iz Afrike
Virus Zahodnega Nila so prvič identificirali leta 1937 v Ugandi, v območju, imenovanem West Nile, po katerem je bolezen dobila ime. Danes je prisoten na različnih območjih sveta, med drugim v Afriki, Evropi, Aziji, Avstraliji in Ameriki.
V Evropi so ga prvič zaznali v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Njegova prisotnost se je od takrat razširila na številne evropske države. Potrditev virusa pri sivih vranah v Sloveniji tako kaže na njegovo trenutno prisotnost v okolju, medtem ko okužbe pri ljudeh v Sloveniji letos za zdaj še niso bile potrjene.
