Po koncu prve svetovne vojne sta po besedah Pirc Musar dozorevala prebujenje in spoznanje, da si Slovenci zaslužijo svobodo in narodnostne pravice ter življenje v skupni državi. “Vendar smo si pravico do lastne identitete, jezika, izobraževanja, kulture in ustvarjanja morali izboriti, kar smo storili z zanosom, vizijo, uporom, pogumom in velikimi žrtvami,” je v govoru v Lipici povedala predsednica. Spomnila je, da so Primorci med obema vojnama več kot 20 let trpeli zaradi fašističnega nasilja. Več kot 300.000 Slovencem so s sistematičnim raznarodovanjem in zatiranjem grobo kratili človekove pravice, je dejala. “Fašistične oblasti so poitalijančile slovenske šole, zaprle stotine kulturnih, športnih, mladinskih, socialnih in kulturnih društev, gospodarskih zadrug, denarnih zavodov, narodnih domov in knjižnic. Njihov namen ni bil le uničenje slovenskih ustanov. Z vso silovitostjo so želeli zatreti jedro skupnosti ter jezik, družine, šole, kulturo, spomin, zavest in občutek pripadnosti, torej vse, s čimer so ljudje uresničevali in živeli svojo narodnost,” je dejala.
Slavnostna govornica je predsednica republike Natasa Pirc Musar.
Hkrati je predsednica izpostavila, da so upore v Evropi odločno vodili mladi borbaši in tigrovci. Spomnila je tudi na pesnika Kosovela, ki je v tem času pustil neizbrisno sled. “Njegova poezija je postala glas generacije, ki se ni želela sprijazniti s svetom krivic, nasilja in odrekanja pravici do lastne identitete,” je povedala. “Kosovelovi verzi niso le odsev časa, v katerem je živel, temveč tudi izraz nemira, zavesti in upanja generacije, ki je odraščala v času sistematičnega zatiranja in preganjanja,” meni. Kosovelov poziv k temeljnim družbenim vrednotam, resnici in človečnosti po besedah Pirc Musar ostaja brezčasen. “Čas, v katerem živimo, je drugačen, vendar vrednote, ki jih je izpovedoval, ostajajo enako pomembne in žive tudi danes. Resnica je še vedno temelj svobodne družbe, solidarnost je še vedno moč skupnosti, enakost je tudi zdaj merilo naše pravičnosti, tovarištvo pa pripravljenost, da ne ostanemo ravnodušni ob krivicah, da se slišimo in si medsebojno pomagamo,” je izpostavila.
Spomnila je tudi na sodobne dogodke, dogajanje v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Sahelu, Hormuški ožini in drugje. “Ne smemo dopustiti, da bi podobe uničenja, trpljenja in obupa postale nekaj običajnega. Prav nasprotno – ko je človečnost na preizkušnji, potrebujemo pogum, da ostanemo ljudje,” je poudarila. Prihodnost ni nekaj, kar nas čaka, je dejala. “Gradimo jo skupaj, vsak dan, z vsako odločitvijo in besedo ter vsakim dejanjem. Vsak od nas jo gradi. Brez srčnosti in človečnosti pa ne bomo uspeli,” je izpostavila.
Letos mineva 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero je po koncu druge svetovne vojne del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del pa ostal v Italiji. Na dan uveljavitve pogodbe, 15. septembra, praznujemo državni praznik priključitve Primorske k matični domovini. Vlada ga želi sicer preimenovati v vrnitev Primorske.
