Povišana raven LDL-holesterola je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Čeprav pri njegovem uravnavanju ne obstaja eno samo čudežno živilo, lahko spremembe prehrane pomembno prispevajo k izboljšanju vrednosti.

Pri sadju so zanimive predvsem topne vlaknine. Te v prebavilih tvorijo gelu podobno snov ter vplivajo na absorpcijo holesterola in presnovo žolčnih kislin. Prav zato se med živili, ki so primerna za prehrano ob povišanem holesterolu, pogosto omenjajo tudi nekatere vrste sadja.

Jabolka

Jabolko je ena najpreprostejših izbir. Vsebuje *pektin, vrsto topne vlaknine, povezano z ugodnim vplivom na raven holesterola.

Če jabolko dobro operemo, ga je smiselno pojesti skupaj z lupino, saj tako zaužijemo več vlaknin. Namesto jabolčnega soka je zato praviloma boljša izbira cel sadež.

Jabolka vsebujejo tudi polifenole in druga rastlinska hranila, zaradi česar so lahko del prehrane, prijazne srcu.

Hruške

Podobno kot jabolka so tudi hruške dober vir vlaknin, med njimi topnih.

Njihova prednost je tudi preprostost: sveža hruška je lahko sladek prigrizek, s katerim nadomestimo živila z več nasičenimi maščobami ali dodanega sladkorja.

Tudi pri hruškah je, kadar je to mogoče, priporočljivo zaužiti opran sadež z lupino.

Citrusi

Pomaranče, mandarine, grenivke in drugi citrusi niso zanimivi le zaradi vitamina C. Vsebujejo tudi pektin in različne rastlinske spojine.

Tudi tukaj velja pomembna razlika med celim sadežem in sokom. Če pojemo pomarančo, zaužijemo vlaknine, ki jih je v iztisnjenem soku bistveno manj.

Zato kozarec pomarančnega soka z vidika vnosa vlaknin ni enakovreden celi pomaranči.

Jagodičevje

Maline, robide, jagode in borovnice so dober način za povečanje vnosa vlaknin in različnih antioksidativnih rastlinskih spojin.

Še posebej veliko vlaknin vsebujejo maline in robide. Dodamo jih lahko ovsenim kosmičem ali navadnemu jogurtu, jih pojemo kot samostojen prigrizek ali uporabimo kot sladek dodatek brez potrebe po velikih količinah dodanega sladkorja.

Kombinacija ovsenih kosmičev in jagodičevja je zanimiva tudi zato, ker sta oba vira vlaknin.

Slive

Tudi slive vsebujejo vlaknine in številne rastlinske spojine. Sveže so lahko dobra izbira za malico ali sladico.

Pri suhih slivah pa velja nekoliko več pozornosti nameniti količini. Ker je odstranjena voda, so energija in naravno prisotni sladkorji skoncentrirani v precej manjšem volumnu kot pri svežem sadežu.

Grozdje

Grozdje vsebuje različne polifenole, med katerimi je najbolj znan resveratrol, ki ga najdemo predvsem v kožici grozdnih jagod.

Vendar zaradi tega ni treba iskati velikih količin resveratrola ali posameznih »čudežnih« sestavin. Za zdravje srca je pomembnejši celoten način prehranjevanja kot ena sama snov ali eno samo živilo.

Še en sadež, ki ga je vredno omeniti: avokado

Čeprav ga pogosto obravnavamo skoraj kot zelenjavo, je avokado sadje. Od večine sladkega sadja se razlikuje predvsem po tem, da vsebuje precej nenasičenih maščob, poleg tega pa tudi vlaknine.

Prav zamenjava živil z veliko nasičenih maščob z živili, ki vsebujejo nenasičene maščobe, je eden od pomembnih prehranskih ukrepov pri uravnavanju LDL-holesterola.

Sadje pomaga, vendar je pomembna celotna prehrana

Če imate povišan holesterol, zgolj dodajanje jabolka ali pomaranče sicer ne bo izničilo prehrane, bogate z nasičenimi maščobami.

Za zniževanje LDL je pomembnejša kombinacija sprememb: več živil, bogatih s topnimi vlakninami, kot so sadje, oves, stročnice in nekatere vrste zelenjave, ter manj nasičenih maščob.

Koristno je tudi zamenjati del živalskih maščob z nenasičenimi, ki jih najdemo denimo v oljčnem olju, oreščkih, semenih in avokadu.

Sadje je torej lahko del rešitve – ne pa zdravilo. Če so vrednosti holesterola izrazito povišane ali je zdravnik predpisal zdravila, sprememba prehrane ni nadomestilo za zdravljenje.