Beseda empatija se pojavlja v psiholoških člankih, na družbenih omrežjih, v poslovnem svetu in celo v oglasih. Hkrati pa se zdi, da se ljudje pogosto počutijo bolj osamljene, nerazumljene in nepovezane kot nekoč.

Kako je mogoče, da živimo v času, ko je empatija skoraj modna beseda, obenem pa imamo občutek, da je je v vsakdanjih odnosih vse manj?

Psihologi opozarjajo, da prava empatija ni zgolj prijaznost, strinjanje ali tolažba. Gre za sposobnost, da razumemo človekovo doživljanje, tudi kadar se z njim ne strinjamo. To pomeni, da lahko sprejmemo, da nekdo svet vidi drugače kot mi, ne da bi ga zaradi tega obsojali ali skušali takoj popraviti.

Empatija ni dajanje nasvetov

Pri svojem delu s klijenti v sklopu zavoda Eyestalk – psihoterapevtsko usmerjeno svetovanje pogosto opažam, da ljudje empatijo zamenjujejo z ugajanjem drugim ali prevzemanjem njihove odgovornosti. V resnici pa prava empatija ne pomeni, da pozabimo nase, temveč da ob drugem ostanemo prisotni, ne da bi pri tem izgubili stik s svojimi občutki, potrebami in mejami.

Večina ljudi želi pomagati. Ko nam nekdo zaupa težavo, hitro ponudimo rešitev, nasvet ali tolažbo. A prav tu se pogosto skriva past.

Empatičen odziv ni nujno: »Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil to in to.«

Velikokrat je bolj empatično preprosto reči: »Verjamem, da ti je težko.«

Ljudje pogosto ne potrebujejo rešitev, ampak občutek, da jih nekdo vidi, sliši in razume.

Ko empatija postane maska

Poseben izziv sodobnega časa so ljudje, ki znajo govoriti jezik empatije, vendar ga uporabljajo predvsem za doseganje svojih ciljev. Takšni posamezniki hitro pridobijo zaupanje drugih. Zdi se, da jih zelo zanimajo vaši občutki, da vas odlično razumejo in da jim lahko poveste vse. Sčasoma pa se pokaže drugačna slika.

Resnično empatična oseba spoštuje vaše meje. Manipulativna oseba jih skuša prestopiti. Empatična oseba želi, da postanete bolj samostojni. Manipulativna želi, da jo potrebujete. Empatična oseba vaših ranljivosti ne uporablja proti vam. Manipulativna jih pogosto shrani za trenutek, ko ji bodo koristile.

Opozorilni znaki lažne empatije

Strokovnjaki opozarjajo na nekaj značilnih vzorcev:

na začetku se z vami izredno hitro zbližajo,
pogosto se strinjajo z vsem, kar rečete,
želijo vedeti zelo osebne stvari že na začetku odnosa,
ob postavljanju meja postanejo užaljeni ali jezni,
pomoč ponujajo predvsem takrat, ko imajo od tega korist,
vaša čustva uporabijo kot argument proti vam.

Zakaj empatije primanjkuje?

Eden od razlogov je tudi kultura individualizma, ki poudarja predvsem posameznika, njegove želje in potrebe.

Če je nekoč veljalo, da skupnost pomaga posamezniku skozi težke trenutke, danes mnogi občutek pripadnosti iščejo predvsem na spletu. Tam pa je pogosto pomembneje, kako smo videti, kot kako se zares počutimo.

Prava empatija zahteva nekaj, česar družbena omrežja ne morejo ponuditi: čas, prisotnost, poslušanje in pripravljenost, da za trenutek odložimo sebe ter poskusimo razumeti drugega človeka.

Morda zato empatija danes ni več samoumevna vrlina. A prav zaradi tega je postala dragocenejša kot kadarkoli prej.